Tesla si lastijo tako Hrvati kot Srbi, sem ter tja celo Američani, saj je izumitelj tja emigriral leta 1884. Foto: Wikipedia
Tesla si lastijo tako Hrvati kot Srbi, sem ter tja celo Američani, saj je izumitelj tja emigriral leta 1884. Foto: Wikipedia

Pobudo za nacionalni dan Nikole Tesle so predlagali trije poslanci: Mirela Holi (ORAH), Davor Bernardić (SDP) in neodvisni poslanec Damir Kajin. Njihov predlog je podprla tudi hrvaška vlada, a ob dopolnitvi, da bi moralo biti polno ime nacionalni dan Nikole Tesle - dan znanosti, tehnologije in inovacij.

Holijeva je svoj predlog poslancem podkrepila z branjem nekaj Teslovih citatov, med drugimi: "Energija je vprašanje življenja in smrti." "Iz te vojne, največje v zgodovini, se mora roditi nov svet. Svet, ki bo opravičil žrtve, ki jih prenaša človeštvo. Ta novi svet mora biti svet, v katerem ne bodo močnejši izkoriščali šibkih."

Bernandić pa je dejal, da ima Hrvaška moč, da ustvari še veliko nikol tesel, na koncu pa se je slovitemu izumitelju tudi zahvalil.

Sprevržena razprava
A ko je Bernardić omenil rušenje spomenika Tesle v Gospiću, je razprava skrenila v drugo smer, še posebej takrat, ko je tretji pobudnik, Kajin, v razpravo vnesel še vprašanje cirilice.

Poslanec Milorad Pupovac, ki zastopa srbsko manjšino, je dejal, da spomenika Tesli v Gospiću niso porušili zato, ker je Tesla izumil elektriko, ampak zaradi tega, ker je bil Srb. "In to je tudi treba povedati. Vprašanje Nikole Tesle je vprašanje, ki se vsekakor tiče Srbov na Hrvaškem," je dejal.

Na to se je odzval poslanec Dujomir Marasović iz HDZ-ja, ki je Pupovcu dejal, da je "vse to ena sama žalost in spodbujanje nestrpnosti na Hrvaškem". Ob tem je še dodal, da se Tesla obrača v grobu, ko sliši, kako se razpravlja o njem.

Žolčno debato je sklenila Holijeva z besedami, da se "državljanom Hrvaške politika gabi ravno zaradi načina, na katerega poteka današnja razprava v parlamentu": "Predlog nacionalnega dne je bil podan zaradi veličine Nikole Tesle, ne pa zaradi tega, katerega rodu je bil."

Tesla se je rodil srbskim staršem leta 1856 v Smiljanu pri Gospiću (današnja Hrvaška). Leta 1884 je emigriral v ZDA, kjer je leta 1943 tudi umrl. Žaro z njegovim pepelom so 14 let pozneje prepeljali v Beograd.