Na čelu Podemosa je Pablo Iglesias. Foto: EPA
Na čelu Podemosa je Pablo Iglesias. Foto: EPA
Alexis Cipras in Pablo Iglesias
Podemos sodeluje z grško levičarsko stranko Sirizo Aleksisa Ciprasa. Foto: EPA

V anketi časopisa El Pais bi za Podemos, kar v prevodu pomeni "Mi lahko", glasovalo 28 odstotkov vprašanih, kar je več kot v decembrski anketi, ko so prejeli 25 odstotkov podpore vprašanih. Na drugo mesto so v tokratni anketi zdrsnili socialisti, ki bi jih volilo 23,5 odstotka vprašanih, medtem ko je vladajoča ljudska stranka premierja Mariana Rajoya prepričala 19,2 odstotka vprašanih.

Podemos je dosegel najboljši izid, potem ko je bil lanskega avgusta prvič vključen v anketo in takrat dobil 10,7 odstotka podpore vprašanih.

Parlamentarne volitve bodo v Španiji potekale konec leta, še prej pa se bodo prebivalci odpravili na volišča maja, ko bodo potekale regionalne in občinske volitve.

Večina tistih, ki so rekli, da bi glasovali za Podemos, je povedala, da bi za novo stranko glasovali, ker so naveličani dvostrankarskega sistema, pri katerem se na oblasti izmenjujejo socialisti in konservativci.

Svojo kampanjo Podemos gradi na vse večjem nezadovoljstvu ljudi s politično elito, ki jo sestavljajo predstavniki obeh največjih strank, pri katerih je v njihovem interesu ohranjanje statusa quo, medtem ko se morajo prebivalci soočati s težkimi gospodarskimi razmerami, predvsem veliko brezposelnostjo, še posebej pri mladih.

Prvič velika koalicija?
Dobri obeti za Podemos so že sprožili ugibanja, da bi lahko Španija po volitvah dobila veliko koalicijo med socialisti in konservativci, kar bi bila tudi prva koalicijska vlada. Vodja socialistov Pedrto Sanchez je sicer pred kratkim izključil možnost velike koalicije z ljudsko stranko.

Podemos je bil ustanovljen natanko pred letom dni, njegovi začetki pa segajo v leto 2011 in gibanje 15-M (Indignados), ki je organiziralo ulične proteste proti vladnim varčevalnim ukrepom, visoki brezposelnosti, korupciji in proti neučinkovitim politikom.

Na evropskih volitvah maja lani je gibanje kljub skromni kampanji zaradi pomanjkanja sredstev že doživelo prvi uspeh, ko je osvojilo pet poslanskih mest v Evropskem parlamentu.

Gibanje se zavzema za omejitev delovnika in uvedbo minimalne plače, se je pa odreklo radikalnim načrtom, kot je bila med drugim zahteva po nacionalizaciji komunalnih podjetij.