Urad ZN-a za človekove pravice pozdravlja znaten upad sovražnosti na konfliktnih območjih na vzhodu Ukrajine, odkar sta sprti strani 1. septembra podpisali novo prekinitev ognja, kar se je zgodilo na podlagi krhkega februarskega dogovora v Minsku.

Kot je povedal predstavnik urada Gianni Magazzeni, se je topniško obstreljevanje poseljenih območij občutno zmanjšalo, čeprav se sovražnosti še niso povsem polegle. Prav tako je občutno upadlo število smrtnih žrtev topniškega obstreljevanja.

A kljub temu je od začetka konflikta sredi aprila lani v nasilju umrlo najmanj 9.115 ljudi, vključno s civilisti, vojaki in pripadniki milic, še 20.797 pa jih je bilo ranjenih, izpostavlja Magazzeni in poudarja, da gre pri tem za "konservativne ocene".

Kot je pojasnil, gre velik porast glede na septembra objavljene podatke ZN-a o 8.000 mrtvih med drugim pripisati doslej neidentificiranim truplom v mrtvašnicah in številnim že dolgo pogrešanim posameznikom, ki so jih zdaj prišteli k mrtvim.

Razmere še vedno resne
Še naprej humanitarne razmere ostajajo resne za skoraj tri milijone ljudi, ki živijo na kriznih območjih, kot tudi za več kot 1,5 milijona beguncev, razseljenih znotraj Ukrajine. Magazzeni je poudaril, da starejši ljudje nimajo dostopa do prihrankov, invalidi so deležni le malo podpore, zaradi omejenega dostopa do zdravstvene oskrbe pa so številni v negotovosti ali celo življenjsko ogrožajoči situaciji.

Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Zejd Raad Al Husein pa je v poročilu ZN-a poudaril, da se civilisti na območjih pod nadzorom oboroženih skupin v uporniških utrdbah Doneck in Lugansk spopadajo z resnimi kršitvami človekovih pravic, prisilnim delom in izsiljevanjem. Vladne sile pa poročilo obtožuje samovoljnega in tajnega zapiranja ljudi.