Predsedniki Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške, Avstrije in Slovenije so drugi dan srečanja v Pragi razpravljali o energetski varnosti Srednje Evrope v luči ruske odpovedi gradnje plinovoda Južni tok ter izmenjali mnenja o alternativah temu plinovodu. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Predsedniki Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške, Avstrije in Slovenije so drugi dan srečanja v Pragi razpravljali o energetski varnosti Srednje Evrope v luči ruske odpovedi gradnje plinovoda Južni tok ter izmenjali mnenja o alternativah temu plinovodu. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Pahor in Kiska
Slovenski predsednik Borut Pahor in slovaški predsednik Andrej Kiska na vrhu V4 ter Slovenije in Avstrije v Pragi. Foto: EPA
Koliko energije ima srednja Evropa?

Na dvodnevnem vrhu predsednikov višegrajske četverice V4 (Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska) ter Slovenije in Avstrije je bila v Pragi v ospredju razprava o alternativah za energetsko oskrbo. Predsednik Slovenije Borut Pahor je dejal, da Slovenija za zdaj glede tega nima strahov, ob tem pa je pozdravil predlog predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, da se oblikuje Energetska unija, so zapisali v sporočilu za javnost iz predsednikovega urada.

"Nove okoliščine, ki so vzpostavljene z odpovedjo Južnega toka, so znak več, da moramo biti dojemljivi za spremembe v svojem okolju in da je edini pravi odgovor v takšnih primerih naša fleksibilnost," je dejal.

Večji pomen Luke Koper
Prvi dan vrha je bila v ospredju prometna infrastruktura, predsedniki pa so govorili tudi o zunanjepolitičnih izzivih Srednje Evrope. Pahor je pri tem izpostavil pomen Luke Koper. Glede prihodnjega razvoja tega tudi zanje pomembnega pristanišča imajo srednjeevropski predsedniki velika pričakovanja. "Vsekakor si bo Slovenija prizadevala ohranjati diverzifikacijo in bo tudi ohranila jedrsko elektrarno Krško, ki je varna ter predstavlja tretjino vira naše energije in je zato nenadomestljiva."

Že v četrtek je Pahor dejal, da Luka Koper od 5- do 7-krat skrajšuje pot dobrin od pristanišča do Srednje Evrope, kar pri partnerjih Višegrada in tudi v Avstriji zbuja določena pričakovanja, ki jih mora Slovenija v prihodnjih letih izpolniti, da bo Koper pomenil ne le velika pomorska vrata za Slovenijo, temveč tudi pomembna transportna vrata za morda vso Srednjo Evropo.

Tesnejše sodelovanje s Poljsko
V četrtek popoldne je imel Pahor dvostransko srečanje s predsednikom Poljske Bronisławom Komorowskim, s katerim sta se dogovorila o izvedbi uradnega obiska slovenskega predsednika na Poljskem. Pahor je potrdil slovenski interes po okrepitvi odličnega sodelovanja med državama, še posebej na področju transporta, logistike, energetike, notranjih zadev, obrambe, kulture in znanosti.

Predsednika sta se strinjala, da obe državi pripadata srednjeevropskemu prostoru in sta pred izzivi prihodnjega razvoja te regije. Zavzela sta se za podporo realizaciji baltsko-jadranske transportne povezave, ki bo povezala baltsko pristanišče Swinouscije z Luko Koper. V pogovorih sta predsednika namenila veliko pozornosti razmeram v Ukrajini ter nevarnosti, da se destabilizacija iz Ukrajine prenese tudi v regijo Zahodnega Balkana.

Pahor na Madžarsko
Že zjutraj je imel predsednik bilateralno srečanje s predsednikom Madžarske Jánosom Áderjem, s katerim sta govorila o priložnostih za prihodnji razvoj gospodarskega sodelovanja med državama ter poudarila gradnjo prometnih in energetskih povezav ter sodelovanje v čezmejnih projektih. Predsednika sta spregovorila o možnih alternativah po ruski odpovedi gradnje plinovoda Južni tok, ki bi po prvotnih načrtih potekal tudi čez Madžarsko in Slovenijo. Dogovorila sta se, da bosta okrepila sodelovanje na omenjenih področjih že na skorajšnjem uradnem obisku slovenskega predsednika na Madžarskem.

Posadil bo trto
Kot so še sporočili iz predsednikovega urada, se bo Pahor, ob spremstvu mariborskega župana Andreja Fištravca in skrbnika mariborske trte Stanislava Kocutarja na praških Hradčanih, sešel tudi s češkim predsednikom Milošem Zemanom, s katerim bosta slovesno krstila novo posajeno potomko najstarejše žlahtne trte na svetu. Posajena bo na Plečnikovih vrtovih Praškega gradu ob doprsnem kipu, posvečenem slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, brez katerega Hradčani ne bi bili, kakršni so.

Koliko energije ima srednja Evropa?