PRI bo glede na začasne izide osvojil med 29,8 in 30,9 odstotka glasov. Na drugem mestu ji sledi konservativna Stranka nacionalne akcije z med 21,5 in 22,7 odstotka glasov.

Izidi bi PRI-ju prinesli od 196 do 203 sedežev v 500-članskem spodnjem domu kongresa, poslanski zbornici, kar je nekoliko manj od 207 sedežev, kolikor jih je stranka osvojila na volitvah leta 2012.

Se pa okrepitev obeta njeni zaveznici, Zeleni stranki, ki je osvojila približno sedem odstotkov glasov oziroma od 41 do 48 sedežev. Še ena zaveznica vladajoče stranke, Novo zavezništvo, naj bi prejela od devet do 12 sedežev.

Največji poraženec volitev je levičarska Stranka demokratične revolucije (PRD), ki je z več kot 18-odstotno podporo leta 2012 padla na med 11 in 12 odstotki podpore.

Stranko so med drugim pretresli notranji boji - njen pomemben član in dvakratni predsedniški kandidat Andres Manuel Lopez Obrador je ustanovil svojo stranko, ki je osvojila devet odstotkov glasov. Poleg tega je na njeno podporo precej vplivala aretacija župana iz njenih vrst, ki naj bi policiji v zvezni državi Gurrero lani odredil, naj posreduje proti študentskim protestnikom.

Glede na navedbe tožilstva je policija takrat odpeljala 43 študentov in jih predala mamilarski tolpi, ki jih je glede na predvidevanja oblasti ubila.

Zažiganje volilnega materiala
Tudi sicer sta lanska ugrabitev in umor študentov v precejšnji meri zaznamovala volitve. Že v nedeljo zjutraj so protestniki in starši 43 študentov v mestu Tixtla zažgali volilni material in zahtevali odgovore, kaj se je zgodilo študentom.

Volišča so zažigali tudi predstavniki enega izmed sindikatov učiteljev, ki so prav tako napadali sedeže strank, da bi izrazili svojo jezo nad reformami v izobraževanju. V državi Oaxaca na jugu Mehike je policija aretirala najmanj 69 ljudi. O napadih jeznih učiteljev in študentov poročajo tudi od drugod.

Nasilje je marsikje zaznamovalo tudi čas pred volitvami, pri čemer naj bi mamilarski karteli zakrivili smrt več kandidatov.

V Mehiki so v nedeljo volili 500 poslancev predstavniškega doma, devet guvernerjev in okoli 900 županov v 16 zveznih državah. Volitve so potekale na sredini mandata predsednika države.