Srbski parlament je sporazum o sodelovanju z Natom, ki predvideva svobodo gibanja in imuniteto vsem pripadnikom severnoatlantskega zavezništva, ratificiral 12. februarja, zdaj pa ga je podpisal še srbski predsednik Tomislav Nikolić, poroča srbski medijski portal B92.

Sporazum je sprožil ostre polemike v srbski javnosti, saj številni menijo, da to pomeni korak bližje članstvu v zavezništvu. Premier Vučić je dejal, da je srbska politika jasna, kar pomeni, da si želijo dobrega sodelovanja tako z Natom kot z Rusijo.

Vučić je že pred dnevi zatrdil, da bo Srbija ostala vojaško nevtralna, po njegovem mnenju pa je Nato potreben kot zaveznik, ki ščiti in varuje srbski narod na Kosovu. Vsem kritikom sporazuma je sporočil, da je bil sporazum podpisan v času druge oblasti, zato ne razume, zakaj zdaj tak buren odziv.

Na sporazum so se že odzvali tudi v Rusiji, ki pričakuje, da bo Srbija še naprej ostala vojaško nevtralna država. O sporazumu se bo verjetno veliko govorilo tudi med obiskom Nikolića v Moskvi, ki je napovedan za 9. marec.

Grenak spomin na Natove napade
Sodelovanje z Natom je za številne Srbe še vedno problematično, saj je zavezništvo leta 1999 bombardiralo Srbijo, ki je bila takrat del Zvezne republike Jugoslavije. Natovi letalski napadi so se začeli 24. marca 1999 in so trajali 78 dni, v njih pa je umrlo približno 2.500 civilistov, od tega 89 otrok.

Z napadi je zavezništvo prisililo srbsko vojsko in policijo k umiku s Kosova, kjer se je predtem stopnjevalo nasilje med Srbi in Albanci. Nato za svojo akcijo ni imel soglasja Varnostnega sveta ZN-a, saj sta temu nasprotovali tako Rusija kot tudi Kitajska.