Julian Assange, ustanovitelj WikiLeaksa in verjetno eden bolj nepriljubljenih ljudi pri ameriškem vrhu. Foto: EPA
Julian Assange, ustanovitelj WikiLeaksa in verjetno eden bolj nepriljubljenih ljudi pri ameriškem vrhu. Foto: EPA
Prejšnja doza WikiLeaksovih dokumentov je dvignila prah po vsem svetu. Foto: EPA

ZDA so takoj obsodile objavo diplomatskih sporočil ameriškega zunanjega ministrstva in opozorile, da so ogrožena življenja diplomatov in drugih ljudi.

Gre za 250.000 dokumentov, ki so jih predstavniki ZDA z vsega sveta pošiljali State Departmentu. Dokumenti vsebujejo tudi informacije o drugih državah, med drugim o Avstraliji, Veliki Britaniji, Kanadi, Izraelu, Rusiji in Turčiji, in zaupne podatke.

Med objavljenimi dokumenti je omenjena tudi Slovenija. ZDA naj bi pritiskale na slovenske diplomate, da naj sprejmejo izpuščene zapornike iz oporišča v Guantanamu, če želijo zagotoviti srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo.

Tihomorskemu otočju Kiribati so po drugi strani za sprejem kitajskih muslimanskih zapornikov iz Guantanama ponujali finančne spodbude, vredne več milijonov dolarjev.

Savdijci zagreti za napad na Iran
Savdska Arabija glede na objavljene dokumente ostaja glavni finančni podpornik skrajnih sunitskih skupin, kot je Al Kaida, medtem ko je Katar, ki že leta gosti ameriško vojsko, neodločno ukrepal proti znanim teroristom, da ne bi bil videti preveč povezan z ZDA in da ne bi bil tarča maščevanja.

Dokumenti razkrivajo tudi, da je savdski kralj Abdulah nagovarjal ZDA, da napadejo Iran in tako končajo sporni jedrski program. Iran naj bi tudi skušal predelati severnokorejske rakete v rakete dolgega dosega.

Ameriški diplomati v Rimu so poročali, da imata ruski premier Vladimir Putin in italijanski premeir Silvio Berlusconi nenavadno tesen odnos, ki vključje dajanje in prejemanje razkošnih daril. Dokumenti navajajo, da je Berlusconi Putinov glas v Evropi.

WikiLeaks razkriva, da je neki kitajski vir ameriškemu veleposlaništvu v Pekingu razkril, da je politbiro kitajske komunistične usklajeval hekerske napade na ameriškega spletnega velikana Google.

Večina dokumentov naj bi bila iz obdobja po letu 2004, le nekaj je starejših, najstarejši pa so celo iz leta 1966. Več kot 9.000 dokumentov naj bi bilo poslanih v prvih dveh mesecih letošnjega leta.

Prvi pozivi po preprečevanju sporov
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je nekatere države, med njimi Kitajsko, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate, Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo in Afganistan, že pozvala, da naj pomagajo preprečiti diplomatske spore, ki bi lahko sledili objavi zaupnih dokumentov.

State Department je sicer v soboto ustanovitelju spletne strani WikiLeaks Julianu Assangeu poslal pismo, v katerem ga je opozoril, da bi bila napovedana objava dokumentov nezakonita, in je od njega zahteval, da dokumentov ne objavi. Nenavadna poteza nakazuje hudo zaskrbljenost ameriških oblasti zaradi objave.

ZDA namreč opozarjajo, da bi objava tajnih dokumentov ogrozila številna življenja in globalne protiteroristične operacije ter oslabila ameriške odnose z zavezniki. "Dokumenti so bili pridobljeni s kršitvijo ameriškega zakona in ne glede na resne posledice tega dejanja," je po poročanju CNN-a dejal pravni svetovalec State Departmenta.