Vladna poslopja v več mestih na vzhodu Ukrajine še naprej zasedajo proruski aktivisti. Foto: EPA
Vladna poslopja v več mestih na vzhodu Ukrajine še naprej zasedajo proruski aktivisti. Foto: EPA
Genadij Kernes
Genadija Kernesa se je oprijel vzdevek "minioligarh", saj je uspešen poslovnež, ki je imel dovolj denarja, da se je podal v politiko. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Kostjantinivka
Zasedena mestna hiša v Kostjantinivki. Foto: Reuters
Vjačeslav Ponomarjov
Ponomarjov izpustitev tujih opazovalcev pogojuje s "pogovori". Foto: EPA

Iz urada župana Harkova so sporočili, da so Genadija Kernesa neznani storilci ustrelili med tekom, pri čemer je dobil hude rane, in ga nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali.

Iz bolnišnice so sporočili, da je Kernes dobil zelo hude rane in ima poškodovanih več notranjih organov.

V preteklosti je bil Kernes podpornik odstavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, nato pa je svoje mnenje spremenil in začel podpirati idejo enotne Ukrajine.

Kernes velja za uspešnega poslovneža, ki se je nato odločil za vstop v politiko. Zanikal je obtožbe, da je svojo poslovno kariero začel kot del organiziranega kriminala.

Tretji sveženj ameriških sankcij
ZDA so razširile dosedanje sankcije proti Rusiji zaradi njenega vmešavanja v Ukrajini. Novi ukrepi so usmerjeni proti sedmim posameznikom in 17 podjetjem, ki so blizu predsedniku Vladimirju Putinu.

Med posamezniki, ki jim bodo zamrznili premoženje v ZDA in jim prepovedali potovanja, je tudi Igor Sečin, prvi mož ruskega naftnega podjetja Rosneft, katerega delnice so takoj po objavi sankcij že padle.

Poleg omenjenih sankcij bodo ZDA tudi prepovedale izvoz visokotehnoloških izdelkov, ki bi jih lahko uporabila ruska vojska.

To je že tretji sveženj sankcij, ki so jih ZDA uvedle proti ruskim državljanom in podjetjem po ruski priključitvi Krimskega polotoka in kopičenju vojske ob meji z Ukrajino.

Ameriški predsednik Barack Obama je napovedal, da bodo ob morebitnem ruskem vojaškem posredovanju v Ukrajini sprejele sankcije proti ključnim delom ruskega gospodarstva, kot so finančni sektor, rudarska industrija, energetika in vojaška industrija. V Washingtonu so prepričani, da jim bo pri tem sledila tudi Evropska unija.

O razširitvi sankcij so se dogovorile tudi članice Evropske unije, ki so na seznam posameznikov z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v EU dodale 15 novih imen. Skupno je zdaj na seznamu 45 posameznikov, ki jih EU krivi za kršitev ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine.

Odločitev o razširitvi drugega kroga sankcij proti Rusiji je EU sprejel na ravni odbora stalnih predstavnikov članic v Bruslju, nato pa jo je potrdil še svet EU-ja. Ob torkovi objavi v Uradnem listu EU bodo znana tudi imena novih posameznikov na seznamu.

Iz Bele hiše so sporočili, da je zadnji niz sankcij odgovor, ker Rusija ni spoštovala dogovora iz Ženeve o umiritvi razmer v Ukrajini. Namestnik ruskega premierja Sergej Rjabkov je ameriške sankcije označil za gnusne.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je ponovno izrazilo ostro nasprotovanje uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi krize v Ukrajini.

Za izpustitev opazovalcev potrebni "pogovori"
Oboroženi proruski aktivisti so sporočili, da ne nameravajo izpustiti ugrabljenih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Samooklicani župan Slavjanska Vjačeslav Ponomarjov je za rusko televizijo povedal, da bodo za izpustitev opazovalcev potrebni "pogovori".

Proruski separatisti so štiri Nemce, Danca, Poljaka, Šveda, Čeha in štiri ukrajinske vojake zajeli v petek, ko so se nameravali vrniti v Doneck. Švedskega opazovalca, sladkornega bolnika, so v nedeljo zvečer izpustili.

Uporniki trdijo, da moški niso del misije OVSE-ja, pač pa Natovi vohuni, kar naj bi dokazovali zemljevidi, ki so jih nosili s sabo. Razglasili so jih za vojne ujetnike in poudarili, da jih bodo izpustili le v zameno za borce, ki naj bi jih zadrževale oblasti v Kijevu.

Predsedujoči OVSE-ju, švicarski zunanji minister Didier Burkhalter, je dejal, da bo ključno vlogo pri pogajanjih o izpustitvi opazovalcev organizacije igrala Rusija.

Nova zasedba vladnih poslopij
Proruski aktivisti so zavzeli še eno vladno poslopje na vzhodu Ukrajine - vdrli so v mestno hišo v Kostjantinivka in se obdali z barikadami. Zasedli so tudi policijsko postajo v mestu. Uporabili so enako taktiko in orožje kot skupine napadalcev v dogajanju pred rusko priključitvijo Krima.

Kostjantinivka ima 80.000 prebivalcev in leži na polovici poti med Slavjanskom, ki je v zadnjih dneh v središču napetosti na vzhodu države, in Doneckom. Obe mesti sta pod nadzorom proruskih separatistov.

O nasilju poročajo tudi z vojaškega letališča Kramatorsk približno 40 kilometrov severno od Donecka, kjer so neznanci obstreljevali tamkajšnje vladne sile. Dva pripadnika varnostnih sil sta bila ranjena.

Zahod zaostril sankcije proti Rusiji
Zahod zaostril sankcije proti Rusiji