Medtem ko je stopnja samomorilnosti precej narasla, pa je stopnja umorov in smrti zaradi bolezni, kot so rak ali srčne bolezni, upadla. Foto: Reuters
Medtem ko je stopnja samomorilnosti precej narasla, pa je stopnja umorov in smrti zaradi bolezni, kot so rak ali srčne bolezni, upadla. Foto: Reuters

Ta populacija naredi kar tretjino vseh samomorov v ZDA. Center za nadzor in preprečevanje bolezni je v petek sporočil, da je stopnja samomorilnosti v ZDA najvišje po letu 1986. Na 100.000 prebivalcev je tako samomorov 13.

Poročilo, ki ga je objavil omenjeni center, sicer ni ponuja razlogov za strm dvig števila samomorov, nekateri strokovnjaki pa s prstom kažejo na povečano število zlorab opiatov na recept in gospodarski zlom leta 2008 kot na možna dejavnika, poroča BBC.

Omenjeno poročilo prav tako ne ponuja podatkov glede izobrazbe ali prihodkov samomorilcev in samomorilk, a prejšnje raziskave kažejo na povišano stopnjo samomorilnosti med belci brez visokošolske izobrazbe. Profesor Robert D. Putnam s Harvarda je za New York Times sicer dejal, da gre za širši vzorec, ki povezuje revščino, obupanost in zdravje.

24 odstotkov več samomorov kot leta 1999
Že v preteklosti je največ samomorov med belimi Američani, v zadnjem času pa med to populacijo samomorilnost strmo narašča. Splošna samomorilnost je med letoma 1999 in 2014 narasla za 24 odstotkov, v istem obdobju pa je ta stopnja med belci, starimi med 45 in 64 let, narasla za 43 odstotkov. Med ženskami te starosti pa je narasla za kar 63 odstotkov.

Leta 2014 je samomor naredilo več kot 14.000 belcev srednje starosti. Ta številka je dvakrat večja kot skupno število samomorov med Afroameričani, Azijci, Hispanoameričani, Američani s Pacifiških otokov in staroselci. Stopnja samomorilnosti je upadla sicer samo v dveh skupinah ljudi, med Afroameričani in ljudmi, starejšimi od 75 let.