Turisti množično zapuščajo Boracay. Foto: Reuters
Turisti množično zapuščajo Boracay. Foto: Reuters
Otok dnevno pridela 90-115 ton odpadkov, od katerih jih le 30 ton redno odvažajo na odlagališče smeti. Foto: Reuters
Kanalizacije so pogosto speljane kar na plažo. Foto: Reuters
Akcije pred zaprtjem otoka in z njim številnih trgovin. Foto: Reuters

Predsednik Rodrigo Duterte je Boracay in njegove bele peščene plaže opisal kot "greznico", obiskovalcem pa ukazal čimprejšnji umik z otoka (najpozneje do 26. aprila), da bi oblasti v naslednjih mesecih lahko sanirale odpadke in porušile okoli 900 črnih gradenj.

V torek so oblasti razkrile poseben akcijski načrt, s katerim bodo s pomočjo 600 policistov, med njimi 138 specialcev, preprečevali tujim in domačim turistom vstop na otok.

"Pri vsaki tranziciji, še posebej pri drastičnih akcijah, kot je ta, je vedno veliko zmede, negotovosti in nizke morale. Mi smo identificirali vire teh zmed, negotovosti in nizke morale, ki bi lahko pripeljali do nemirov in - potencialno - do varnostnih težav," je na konferenci povedal policijski načelnik Cesar Binag.


Osebne izkaznice in prepoved čolnarjenja

Prebivalci Boracaya bodo v času posebnih ukrepov morali imeti pri sebi osebno izkaznico, imajo pa tudi prepoved plovbe s čolni in nočnega kopanja, poroča AFP.

Vstop na tisoč hektarjev velik otok, ki je 300 kilometrov južno od Manile, bo omejen na eno samo majhno pristanišče. Otočanom bodo osebne izkaznice razdelili tri dni pred zaprtjem, varnostne sile pa bodo prihodnji teden izvedle "prikaz zmogljivosti", je še napovedal Binag.

Trgovine, hoteli in lokali na Boracayu, ki so lobirali za postopno sanacijo otoka, opozarjajo, da bi tako drastično zaprtje otoka lahko privedlo do stečajev in izgub delovnih mest za 17.000 otočanov, kolikor jih dela v turizmu, in 11.000 gradbenih delavcev.

Nenadna odločitev za zaprtje Boracaya je prisilila na stotine hotelov, restavracij, turističnih agencij in drugih turističnih obratov, da odpovedo rezervacije.

Brezkompromisni Duterte
Grožnja zaprtja se je prvič pojavila februarja, ko je Duterte obtožil podjetja na Boracayu, da spuščajo kanalizacijo naravnost v turkizno otoško morje. "Zaprl bom Boracay. Boracay je greznica," je takrat napovedal kontroverzni filipinski predsednik. Vlada vztraja, da je povsem zakonito na otok poslati policijo, turistom pa prepovedati vstop.

Filipinska ministrica za turizem je sicer prejšnji teden dejala, da bi prve turiste na otok lahko znova spustili že čez štiri mesece, da pa bodo po odprtju krepko omejili število obiskovalcev.

Boracay je lani obiskalo dva milijona turistov, ki so v državno blagajno prispevali več kot milijardo dolarjev. A ta nekoč rajski filipinski otoček je, podobno kot še kar nekaj obalnih predelov jugovzhodne Azije, v zadnjih letih postal preplavljen s turisti, ki v tem delu sveta ustvarjajo nevzdržno stanje.

Če je imel Boracay še pred desetimi leti kapaciteto nastanitve 25.000 turistov, jih je danes naenkrat na otoku po 75.000, ki prispevajo k vrtoglavi količini 90-115 ton odpadkov dnevno, od katerih jih le 30 ton redno odvažajo na odlagališče smeti na sosednji otok, navaja Reuters.
V spodnji galeriji še nekaj utrinkov z Boracaya v pričakovanju zaprtja otoka.