Azija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.1 od 48 glasov Ocenite to novico!
Muzej genocida danes obišče okoli 100.000 ljudi letno. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Padec Phnom Penha leta 1975, ko so oblast prevzeli Rdeči Kmeri, oboroženo krilo kamboške komunistične partije. Foto: AP
Kambodžani so zbežali iz okupiranega Phnom Penha in pristali v taboriščih, kjer so starše pogosto ločili od otrok, te pa poslali na delo ali pa so jih usposabljali za otroške vojake. Foto: AP
       Eno bolj znanih književnih del o grozodejstvih Rdečih Kmerov je avtobiografski roman Najprej so ubili mojega očeta avtorice Loung Ung, ki je bila ob nastopu režima stara pet let, njena sedemčlanska družina pa je bila, tako kot druge, izgnana na polja. Starše in mlajšo sestro so ubili, starejša sestra je umrla v delovnem taborišču, preostali so preživeli. Po filmu je Angelina Jolie lani za Netflix posnela film z istim naslovom.       
Po padcu Phnom Penha je režim vse meščane poslal na podeželje, kjer so jih strpali v agrarne skupnosti in jih poslali na polja - čeprav niso imeli znanja o kmetovanju. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Prevoz, čakajoč na obiskovalce v muzeju. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Visli, na katere so obešali zapornike in kjer so jih utapljali v čebrih človeških izločkov. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Celice so imele le eno železno posteljo brez žimnice. Obiskovalce muzeja pričaka skupaj z verigami, s katerimi je bil priklenjen zapornik, in njegovo posmrtno fotografijo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Med žrtvami so bili tudi najmlajši. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Zapor so uredili v nekdanji šoli, v njem pa postavili več večjih in manjših celic. Zaporniki med seboj niso smeli komunicirati. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
       Dobršnemu delu predstavnikov Rdečih Kmerov se kaj hudega po padcu režima ni zgodilo, ampak so se le umaknili na podeželje, kjer so nekateri, resda manj avtoritarno, še vedno delovali. Pola Pota so na insceniranem procesu leta 1997 sicer spoznali za krivega, a so ga obsodili le na hišni pripor. Manj kot leto dni za tem je umrl, tako da svojci žrtev nikdar niso dobili pravega zadoščenja.       
Velika težava je danes množični turizem, ki je iz spomenikov genocidov naredil komercialno uspešnico. Foto: Reuters
Kambodža je danes ustavna monarhija z Norodomom Sihamonijem kot kraljem in premierjem Hunom Senom. Posledice krvave preteklosti, ko je bil izbrisan celotni srednji in višji sloj izobražencev, pa so še vedno močno občutne. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Dodaj v

Tuol Sleng - kamboški zapor največjih grozodejstev človeštva

Skupaj s Polji smrti boleč opomnik kamboške zgodovine
21. februar 2018 ob 06:27
Phnom Penh - MMC RTV SLO

Tako lažen občutek spokojnosti in lepote dajejo cvetovi plumerije, ki se razcvetajo na dvorišču Tuol Slenga, verjetno najbolj zloglasnega zapora na svetu.

Beli cvetovi, ki se skoraj dotikajo zarjavelih kavljev na vislicah, na katerih so obešali zapornike in jih z glavo navzdol utapljali v vedrih človeških izločkov. Beli cvetovi, ki v vročem pomladnem vetru padajo na kamnite grobnice pred kompleksom petih stavb, v katerem je režim Rdečih Kmerov v letih med 1975 in 1979 mučil in ubil okoli 20.000 zapornikov.

S-21, kot se je imenoval zapor, je bil vzpostavljen v poslopju nekdanje srednje šole Chao Ponhea, zgrajene leta 1962, a zaprte že dobro desetletje pozneje, ko so se na oblast v Kambodži po državljanski vojni povzpeli Rdeči Kmeri, oboroženo krilo kamboške komunistične partije, in s svojo usmerjenostjo v agrarni socializem za državnega sovražnika številka ena razglasili "neuporabno" izobraževanje in akademike.

"Ne obstajajo diplome, razen diplom, ki se jih da vizualizirati. Če si želiš mature, si jo pojdi iskat v jezove ali prekope," se je glasil eden od udarnih kmerskih sloganov. Ali pa: "Študij ni pomemben. Pomembna sta delo in revolucija."

V skladu s tem so vse formalno izobraževanje prepovedali, šole in univerze preuredili v zapore, hleve in skladišča, meščane, ki niso imeli prav nobenega znanja o pridelovanju riža, pa odgnali na podeželje na delo na polja. Denar, zasebna lastnina in religija so bili ukinjeni, vzpostavljene so bile agrarne skupnosti.

Od bisera Azije do mestnega zapora
Če je bila prestolnica Phnom Penh dobršen del 20. stoletja znana kot biser Azije, kjer se je zbirala domača in tuja intelektualna elita, mesto pa je naglo raslo in se moderniziralo, se je Phnom Penh pod Rdečimi Kmeri in njihovim diktatorskim vodjem, marksistom Polom Potom, spremenil v orjaški urbani zapor za njegove prebivalce.

Režim, ki je prevzel oblast v državi po silovitem, v veliki meri tajnem ameriškem bombardiranju ciljev vietnamskih komunistov v Kambodži (1969 in 1970-1973), v katerem je bilo ubitih več 10.000 ljudi, je za 2,5-milijonsko mesto prekinil vso oskrbo, ujete prebivalce pa arbitrarno prijemal, jih vodil v zapore in jih brutalno mučil. Po zasedbi mesta 17. aprila 1975 so Kmeri evakuirali celotno mesto – le da evakuacija ni bila na varno, ampak na prisilno delo na polja in v smrt.

Nikomur ni bilo prizaneseno, še najmanj pa izobražencem, ki so jim v roke potisnili motiko, s katero so jih običajno čez čas tudi pokončali. Krogel naj bi bilo namreč za "ščurke" škoda.

"Rdeči Kmeri so metali bolnike iz bolnišnic kot smeti na ulice … V petih letih vojne je bil to največji prikaz človeške mizerije, kar sem jih kdaj videl," je v svoji knjigi Reka časa: Spomini iz Vietnama in Kambodže (1995) pisal britanski novinar John Swain.

Najbolj tajni zapor
S-21 je bil najbolj tajni od 196 zaporov, kolikor jih je bilo v državi, in hkrati glavni, kamor je režim zapiral vse: od vojakov in vladnega osebja prejšnjega režima generala Lona Nola (tega so podpirale ZDA) do akademikov, zdravnikov, učiteljev, študentov, inženirjev in duhovnikov. Ironično – vodja zapora, tovariš Duch, je bil sam pred tem učitelj, bil pa je tudi blizu Polu Potu. Za aretacijo je bilo včasih dovolj, če si nosil očala ali znal kak tuji jezik.

Pozneje so se jim po notranjih čistkah pridružili še pripadniki iz vrst Rdečih Kmerov, ki so jih zaradi zelo ohlapnih (beri: izmišljenih) obtožb izdaje, vohunjenja za Cio oz. KGB in sodelovanja s tujimi vladami v S-21 poslali skupaj s celotnimi družinami. Najpogosteje tarče ob aretaciji sploh niso vedele za obtožbe.

Potem ko so zapornike prepeljali v Tuol Sleng, so jih podučili o 10 pravilih, ki so se jih morali strogo držati, če niso hoteli občutiti posledic. Za vsako kršitev je bila kazen brutalna.


(Za slabe prevode je kriv slab izvirni prevod v angleščino, ki pa se je na tabli, postavljeni na dvorišču kompleksa, obdržal.)


1. Odgovarjati morate v skladu z mojim vprašanjem, ne zavračajte jih.
2. Ne skušajte prikriti dejstev s pretvezami, oporekanje je strogo prepovedano.
3. Ne bodite nespametni, saj ste skušali zatreti revolucijo.
4. Na moja vprašanja morate odgovoriti takoj, brez razmisleka.
5. Ne razlagajte mi o svojih nemoralnostih ali bistvu revolucije.
6. Med bičanjem ali elektrošoki ne smete jokati.
7. Ne počnite ničesar, sedite pri miru in čakajte na moje ukaze. Če ukazov ni, bodite tiho. Ko vam rečem, da kaj storite, morate to storiti takoj, brez ugovorov.
8. Ne izgovarjajte se na Kromske Kmere (v Vietnamu živeči Kmeri, op. a.), da bi prikrili svojo skrivnost ali izdajo.
9. Če boste katero koli pravilo prekršili, boste kaznovani z udarci ali elektriko.
10. Če na kateri koli točki ne ubogate katerega od pravil, boste prejeli 10 udarcev ali pet elektrošokov.


Grozljive razmere

Po prihodu v zapor so jih najprej fotografirali, nato pa so od njih zahtevali celotno biografijo, od otroštva do aretacije.

Potem so se morali sleči do spodnjega perila, nato pa so jih odvedli v celice – nekatere v večje, kjer so jih z verigami priklenili na železno okovje postelje, druge v manjše, komaj dva kvadratna metra velike luknje, kjer so bili priklenjeni na tla. Žimnic ali odej ni bilo, pogovarjanje s sojetniki je bilo strogo prepovedano.

Danes so celice videti točno tako kot takrat, le da vas na steni v vsaki celici pričaka še srhljiva, obledela fotografija trupla zapornika, čigar smrt so pazniki skrbno dokumentirali. Po dveh tretjinah obiska Tuol Slenga, po tretji stavbi z mučilnicami in celicami, panelom z mučilnim orodjem, mozaikom črno-belih fotografij v usodo vdanih obrazov in 32 avdiopostajami z nadrobnimi razlagami dogajanja v ne tako davni preteklosti, je vsaj malo empatičnemu obiskovalcu že pošteno slabo.

Morbidni kamboški turizem


V prvih mesecih po odprtju muzeja genocida Tuol Sleng je kompleks obiskalo več kot 300.000 domačinov in 11.000 tujcev. Muzej danes obiskujejo turisti, pa tudi državniki s celega sveta, na leto okoli 100.000, pri čemer jih je veliko Kambodžanov. V arhivih S-21 iščejo podatke o svojcih, ki so pred 40 leti izginili.


Število turistov, ki obiskujejo kamboške spomenike genocidu (muzej in polja), se je v zadnjih desetih letih več kot potrojilo, s komercializacijo pa postajajo spomeniki tudi vse bolj ogroženi.


Če je še leta 2005 Polja smrti obiskalo 100–200 obiskovalcev dnevno, je ta številka danes narasla na 700–800. Nekateri na stenah Tuol Slenga puščajo napise in grafite, s Polj smrti pa nekateri celo izmikajo kot morbidni spominek človeške kosti ali pa malicajo na grobiščih.


Brutalno kaznovanje

Dan se je za zapornike začel ob 4.30, ko so se morali sleči, da so jih pazniki pregledali. Preverili so tudi verige, da se ne bi razrahljale ali da niso zaporniki skrili kakega predmeta, s katerim bi lahko storili samomor – kar je nekaj obupancem v štirih letih v S-21 vseeno uspelo.

Dvakrat na dan so zapornikom odmerili štiri žlice kaše in vodene juhe, vsake štiri dni pa so jih "umili" tako, da so vanje usmerili cevi z vodo. Za vsak napačen korak ali dejanje so sledili brutalen tepež, elektrošoki ali mučenje z razbeljenim železom. Včasih so jih kaznovali tudi tako, da so jih silili jesti človeške iztrebke in piti urin.

Zaradi nečloveških življenjskih razmer so se v zaporu naglo širile kožne bolezni, uši, črevesne gliste in druga obolenja. Zdravniško osebje v zaporu ni bilo usposobljeno, zato so lahko zapornikom le za silo pokrpali rane po mučenju med zasliševanjem – kadar niso na njih izvajali medicinskih poizkusov, kot je bilo odstranjevanje notranjih organov brez anestetika.

Izhod v sili: priznanje
Mučenje je trajalo, dokler zapornik ni priznal izmišljenih obtožb, pri tem pa so uporabili vse od dušenja s plastično vrečko, nožev, puljenja nohtov do utapljanja … Najbolj "težavne" zapornike so žive odrli. Po izsiljenem priznanju so zapornika takoj označili za usmrtitev, ga ubili in pokopali nedaleč od zapora.

Ko je po prvem letu dni začelo zmanjkovati prostora, so obsojence prepeljali na t. i. Polja smrti v Čoeung Eku, 15 kilometrov od Phnom Penha, in jih pokončali, pri čemer so si morali mnogi prej izkopati lastne grobove.

Ker so varčevali s strelivom, so usmrtitve potekale s strupom, kopji ali zašiljenimi bambusovimi palicami, v nekaterih primerih so mlajšim otrokom in dojenčkom glavo razbili ob drevesnih deblih. Obisk Polj smrti je danes za mnoge celo še bolj mučen kot obisk zapora, saj je tam na ogled na tisoče lobanj in kosti žrtev, odprti grobovi z otroškimi igračami in kosi oblačil ter drevesa, ki so bila usmrtitveno orožje za najmlajše.

Od 17.000 do 20.000 zapornikov, kolikor jih je bilo zaprtih v S-21 (večinoma so bili tam od dva do tri mesece, višji kmerski kadri dlje), se ve le za sedem ljudi, ki so preživeli, od tega so danes živi še trije, ki pravijo, da so preživeli izključno zaradi veščin, ki so se zdele njihovim ječarjem uporabne.

Nihče ni vedel?
Javnost za obstoj Tuol Slenga ni vedela, tujina pa niti za genocid ne – vsaj tako se branijo. Iz Kambodže je vseeno uspelo zbežati kar nekaj beguncev, a so njihove zgodbe imeli za laži, ameriško propagando, za poskuse očrnitve revolucije "borcev za svobodo", ki so državo osvobodili kapitalističnih vladarjev.

Edini zahodnjaki, ki so jim že proti koncu režima odobrili vstop v državo, so bili člani švedske prokomunistične delegacije, ki jo je Pol Pot velikodušno pogostil in ji razkazal, kako čudovito nova socialistična država "vseh enakih" deluje, Švedi pa niso niti za trenutek podvomili. Vse nasprotnike so označili za propagandne lažnivce.

Dva milijona žrtev
Tako se je vest o Tuol Slengu razširila šele leta 1979, po vdoru vietnamskih sil v državo, ko je Ho Van Taj, vietnamski vojni fotoreporter, s svojimi kolegi sledil smradu razpadajočih trupel vse do vrat zapora. Tuol Sleng se je kot muzej genocida in opomnik grozot odprl že takoj naslednje leto po padcu režima, leta 1980.

Istega leta je ameriški dopisnik iz Kambodže Sydney Schanberg objavil pretresljivo knjigo o dogajanju v Kambodži Smrt in življenje Ditha Prana, po kateri je bil leta 1984 v Hollywoodu posnet sloviti film Polja smrti.

V pičlih štirih letih, kolikor so bili Rdeči Kmeri na oblasti, je bilo v Kambodži ubitih do dva milijona ljudi, z njimi pa je bil iztrebljen tudi celotni višji in srednji, izobraženi sloj.

Tuji zaporniki v Tuol Slengu


Čeprav je bila večina zapornikov v Tuol Slengu Kambodžanov, pa je bilo v njem tudi nekaj tujcev. Večinoma so bili to Vietnamci in nekaj Tajcev. Od zahodnjakov so se v zaporu, po spletu nesrečnih naključij, znašli najmanj en Britanec, en Novozelandec, dva Avstralca, dva Američana in štirje Francozi. Večina tujcev je sicer do maja 1975 po zaprtju veleposlaništev državo zapustila, a nekaj jih je ostalo, na primer uslužbenec na francoskem veleposlaništvu, ki je bil poročen s Kambodžanko, in ti ljudje so za Rdeče Kmere predstavljali "varnostno grožnjo". Nihče od njih zapora ni preživel.


Eden najmlajših tujcev, ki so umrli v S-21, je bil 26-letni John D. Dewhirst, britanski turist, ki je jadral s svojima prijateljema, Novozelandcem Kerryjem Hamillom in Kanadčanom Stuartom Glassom. Njihova jadrnica je avgusta 1978 zašla v kamboške vode, kjer jo je prestregla patrulja Rdečih Kmerov. Glassa so ubili med aretacijo, Dewhirsta in Hamilla pa so prepeljali v Tuol Sleng, kjer so po več mesecih mučenja oba usmrtili, pri čemer obstajajo navedbe, da so Dewhirsta živega zažgali.


Podobno sta v roke Kmerov padla mlada Avstralca David Lloyd Scott in Ronald Dean, ki sta jadrala po jugovzhodni Aziji, pri tem pa zašla v kamboške vode. Po dolgotrajnem zasliševanju je Dean "priznal", da delata za Cio, kot ime šefa pa v poskusu črnega humorja navedel risanega junaka Mr. Magooja. Deanov portret z dolgimi, hipijevskimi kodri je eden od tistih, ki izstopajo v mozaiku kamboških žrtev.


Eden zadnjih tujih zapornikov, ki so umrli v Tuol Slengu, je bil 29-letni Američan Michael S. Deeds, ki so ga prijeli novembra 1978, ko je s prijateljem Christopherjem E. DeLanceem jadral od Singapura do Havajev. "Priznanje" je podpisal le teden dni, preden je vietnamska vojska vdrla v Kambodžo in strmoglavila kmerski režim.

.

Kaja Sajovic, (Foto: Kaja Sajovic)
Prijavi napako
Komentarji
dr. LeQuack
# 21.02.2018 ob 07:32
Bil v Kambodži in tile porogljivi komentarji zgoraj žalijo vseh 2 milijona žrtev režima Rdečih kmerov. Take brutalnosti, na tako malem prostoru v tako kratkem času ni bilo nikjer. Če si nosil očala je bila to praktično smrtna obsodba ker si veljal za izobraženca. Nekaj kar bi veliko ljudi rado uvedlo v Sloveniji.
Joze Koder
# 21.02.2018 ob 07:23
Povsod kjer so imeli komunizem so obstajali podobni zapori, nestrpnost do drugače mislečih je bila velikanska in ubijalska. Tudi danes nekatere skupine niso zmožne sprejemati drugače mislečih in organizirajo proteste proti demokratično in zakonito izvoljenim poslancem.

Se pa sliši naš Goli otok kot letovišče v primerjavi z zaporom opisanim zgoraj.
gremyus
# 21.02.2018 ob 07:45
Tudi v naši bližini smo imeli Kmerom podobne. Jasenovac, kjer ocenjujejo, da je bilo v kratkem času pobitih okoli 800000 ljudi. Kar je pa najbolj nedopustno, je pa to, da povsod kjer so se take stvari dogajale, vsi želijo to ali zanikat ali pa pomest pod preprogo.
mali_piscek
# 21.02.2018 ob 07:59
Pohvale za članek. In nekaj komentarjev:

1) Muzej je dober opomin na to, kakšna zver je lahko človek in proti čemu se je potrebno z vsemi silami boriti.
2) Fotografiranje muzeja ni sporno. Prepovedal pa bi delanje selfijev (slika 10) - iz spoštovanja do tistih, ki so trpeli.
3) Rdeči Kmeri so bili komunisti - skrajni levičarji.
4) Upam, da je ta članek nastal v želji po prikazu zgodovine in ne v propagandne namene, kako je nam trenutno lepo (v naši lepi domovini, ki ji še vedno vladajo bivši komunisti).
brehme
# 21.02.2018 ob 08:21
Kmeri so bili skrajni levičarji, grozodejstva pa taka, da če že bereš je grozon, ko si predstavljaš. Nekateri se pa celo naslajate nad tem.
The Matrix
# 21.02.2018 ob 08:00
Vse lepote izgradnje najbolj pravičnega družbenega sistema!
maja kibira
# 21.02.2018 ob 08:20
Cloveska krutost ne pozna meja...grozljivo..podobne reci so se dogajale pred leti v balkanski moriji in se dogajajo se danes v kriznih afriskih zariscih ter na bliznjem vzhodu.. (ISSIS)..tudi v amerskih zaporih CIE (Guantanamo..itd)..svet pa to samo nemocno in nemo opazuje
Kapitan Kljuka
# 21.02.2018 ob 08:10
Rdeči Kmeri, te je že težko preseči...
stewie
# 21.02.2018 ob 08:58
Kdo tu gor je pa poskušal zanikati komunistične zločine pri nas?
Rad podtikaš izjave drugim, tudi takim, ki smo tu gor zapisali, da je vsak poskus enačenja Pol Potovega režima s tistim, ki smo ga poznali v SFRJ naravnost smešen?
gremyus
# 21.02.2018 ob 07:46
Mimogrede, ko omenjate Kmere, omenite (v kakšnem drugem članku mogoče) še grozljiva dogajanja v Indoneziji. Tam je bil pa drugi pekel.
skuggi
# 21.02.2018 ob 09:11
Enim ze ob sami besedi komunizem stopijo dlake pokonci. Le kaj ima politicno prepricanje opraviti s taksnimi grozodejstvi?? Sta bila hitler in musolini komunista? So issisivi privrzenci komunisti? ... Diktature ljudi ,z bolanimi mozgani .
7up
# 21.02.2018 ob 08:23
SamoRes

Člevek se res vpraša, kaj se dogaka v glabi nekoga, ki primerja sistemske umori komunističnih zveri s čisto obožajnim odpustkom iz bolnišnice :(
neradl
# 21.02.2018 ob 08:21
Komunizem v vsem svojem sijaju.
socrates
# 21.02.2018 ob 10:29
Odličen zapis ... lansko leto sem obiskal S-21 in polja smrti, predvsem zato, da bi videl do kje seže človeška bestijalnost. Ugotovil sem, da nima meja - za to ni kriviti razne "izme" kajti v njihovem imenu se to le dogaja (philadelphijski eksperiment je pokazal, kako malo je treba da iz normalnega človeka narediš beštjo). Res bi bilo dobro, da si to ogleda čimveč ljudi, ker bodo mogoče tako razčistili s svojim rasizmom, nacionalizmom in vsemi oblikami nestrpnosti. Za Kambodžo pa je zanimivo še nekaj: po toliko letih so se spravili med seboj in v isti vasi živita krvnik in žrtev saj se zavedajo, da so bili zapeljani s strani psihopatov. To je pri nas po 70-ih letih seveda znastvena fantastika, ki najbolje govori o značaju naroda!
Homer.
# 21.02.2018 ob 09:07
@stewie
Ne da je poskus enačenja režimov smešen, ampak prej žalosten, saj pove, da je določen del Slovencev totalno indoktriniran.
Tisti, ki je živel v SFRJ natanko ve, da primerljivosti ni in če trdi nasprotno je nekaj narobe z njim
Skippy
# 21.02.2018 ob 08:38
Najbolj problematično pri vsem skupaj je, koliko podpornikov diktatur in raznih klavcev še kar hodi po tem planetu. Dovolj je, da se bere komentarje.
stewie
# 21.02.2018 ob 07:42
bolfenk92
# 21.02.2018 ob 07:25
Goli otok..


Še čudno, da nisi napisal, da smo imeli Slovenci enako krut režim vse do odrešilnega junija 91, ko so se končno pojavili heroji osamosvojitve, ki so Slovenijo popeljali v svobodo, v kateri pa Pol Potovi somišljeniki zlepa ne dajo privilegijev iz rok in še naprej obvladujejo državo iz ozadja, le najbolj krutim metodam vladanja, ki bi jim zavidal še sam Pol Pot, so se morali zaradi demokracije in kapitalizma pač odreči. Vsaj javno.
Marko32
# 21.02.2018 ob 08:55
@evropa

A ste tisti, ki se zgražate nad krutostjo komunističnega režima rdečih kmerov in hkrati zanikate komunistične zločine pri nas, pregovorno levičarji? Ali ne zmorete objektivnega pogleda na komunizem?

Praktično kjerkoli v Sloveniji zapičite lopato, vam pogledajo ven kosti. Živi zazidani v rudniških jaških, živi zmetani v jame, pobiti na najbolj krut način, ženske, otroci, dojenčki, nosečnice....pokradeno premoženje...

Preden, preden, sploh pomislite o nekakšni moralni večvrednosti pred drugimi državami, pomislite raje na našo zgodovino.
graf314
# 21.02.2018 ob 15:21
@Homer. Nobena socialistična država v Evropi ni podprla Kambodžo.

Dejstva (in wikipedija) govorijo drugače: Diplomatska predstavništva v mestu duhov Phnom Penhu je, poleg dveh sosed, imelo 7 držav: Kitajska (Mao), Severna koreja (Kim Il-sung), Egipt (Sadat), Albanija (Hoxha), Kuba (Castro), Romunija (Ceausescu) in Jugoslavija (Tito). Ali gre za socialistične države naj vsak presodi sam.

Edini interju tekom svoje vladavine naj bi tujim novinarjem Pol Pot dal prav jugoslovanski delegaciji med njenim obiskom. Nekateri razlagajo, da naj bi tovariš Pol Pot dobil idejo o agrarnem socializmu prav po zaslugi udeležbe na eni izmed delovnih brigad v Jugoslaviji v mladih letih. Na srečo Kambodžancev je vietnamska vojska leta 1979 končno intervenirala in prekinila masaker (in seveda, intervencije Jugoslavija ni podprla).
Highland
# 21.02.2018 ob 17:19
Aktivist, a lahko nehamo ze enkrat tekmovat "nasi-vasi" kdo je pobil vec in kdo manj in s tem opravicevat lastna politicna in moralna prepricanja?!? mucit in pobijat ni ok pa bodisi to v imenu Kristusa, Lenina, Jahveta, Bude, itd.. Mucenje in pobijanje pa je zal neizogiben del cisto vseh kultur in ideologij v napacnih "rokah" oz mozganih..
Marko32
# 21.02.2018 ob 09:42
Tu sploh ne gre za desnico in levico, tu gre za temeljne civilizacijske norme. Nekateri ne zmorete obsoditi dejanj prednikov, ker imajo isto ideološko podlago kot sami.
Marko32
# 21.02.2018 ob 09:39
Še najbolj žalosti dejstvo, da bi večina tule ponovila vajo 41-45 odstranitve ideoloških nasprotnikov. Ampak sploh niste Rdeči Kmeri, knede?
mile10
# 21.02.2018 ob 08:10
mali_psiček: 2) to pa že ni selfie :-)

je pa v slo tudi tako da če nisi z nami, si proti nam. sam tukaj ljudi ne pobijajo, jih pa žalijo, diskreditirajo in to najbolj zagnani komunist, ki so ga vrgli iz KP in je prosil za vnovično članstvo in tudi sliko titota je nosil na poti v jajce.
Bivši uporabnik
# 21.02.2018 ob 12:42
Rdeči Kmeri komunisti?!
Prosim vas ne nabijajte neumnosti.


@Homer:

https://www.biography.com/people/pol-pot-9443888
http://www.notablebiographies.com/Pe-Pu/Pol-Pot.html

Šolal se je v budistični in katoliški šoli. Prejel vladno štipendijo in v Parizu študiral radijsko tehniko. V Parizu se je povezal s komunistično stranko. Ko so mu štipendijo ukinili, se je vrnil v Kambodžo in se priključil kamboškim komunistom. Izvoljen je bil za generalnega sekretarja kamboške KP.
anny22
# 21.02.2018 ob 10:51
bodimo malo bolj kritični

Ne verjamem, da so holodomor (2.5 - 12 milijonov mrtvih) v Ukrajini zagrešili Američani. Naše Hude Jame tudi ne. Z gulagi niso imeli nič. Nemci so sami izumili plinske celice in krematorije. Koncentracijska taborišča so menda izumili Angleži v južni Afriki?
Oceno žrtev komunizma v 20. stoletju neodvisni ocenjujejo na 100-150 milijonov ljudi. Si to lahko sploh kdo zamisli? Več kot dovolj za kritično razmišljanje. In več kot dovolj za boj do zadnjega PROTI ponovnim idejam o vnovični uvedbi komunističnih idej, če so ti pri srcu človeška življenja tako njegovih idejnih podpornikov, nasprotnikov in nič krivih. Vsi se prej ali slej znajdejo med žrtvami. Komunizem spada ob bok obema velikima totalitarizmoma 20. stoletja, le da je zaradi dolgotrajnosti povzročil še veliko, veliko več žrtev in gorja.
socrates
# 21.02.2018 ob 10:44
@viisaus: zločini so se dogajali na obeh straneh (enako kot v BiH na vseh treh), samo to je v psihologiji človeka, da svoj zločin opraviči z zločinom drugega - če se to enkrat ne zaustavi, je pot v pogubo! BTW, Bosna je sploh svoja zgodba - obleganje Sarajev ni bilo najdaljše obleganje zaradi junaške obrambe, ampak zato ker je vsem stranem, vključno z modrimi celadami, tako najbolj odgovarjalo. Nekateri so namreč na račun mizerije "raje" nesramno obogateli, te krimose pa danes ta ista raja slavi kot junake. Pa razumi če moraš .... ;)
borutpeter
# 21.02.2018 ob 07:34
Bil petkrat v Kambodži! Pol Pot ni bil general temveč generalni sekretar KPK! Narodom Sihamoni je kralj, Hun Sen pa premier in bivši član Rdečih Khmerov! Obiskal Polja smrti, ne pa Tuol Slenga! Bil tudi v dvorani ECCC, kjer sodijo predstavnikom Rdečih Khmerov oziroma funkcionarjem Demokratične Kampučije! Vse lepo in prav! Kdo in kdaj pa bo sodil ameriške zločine! Bombardiranje vietnamskega, laoškega in kamboškega področja...?
graf314
# 21.02.2018 ob 12:22
Kar nekaj netočnosti je v tem članku. Zapor ni bil 'najbolj tajni', ampak ravno nasprotno, bil je najbolj zloglasni (po mučenjih in številu ubitih, kdor je bil tu priprt je ostal praktično brez upanja, da pride ven). Tudi to, da svet dolga leta ni vedel kaj se dogaja v Kambodži, je zavajanje. Pol Potov režim je pobil eno četrtino prebivalstva, vključno z otroki in dojenčki, večino z mučenjem in ne s strelom v glavo.

Škoda da med slikami manjka tista, ki govori katere države so priznale ta morilski Pol Potov režim in imele z njim urejene diplomatske odnose. Poleg sosed Vietnama in Laosa, ki sta to morali narediti zaradi zaščite svojih manjšin, je bilo takšnih držav samo sedem: Kitajska, Egipt, Albanija, Kuba, Laos, Vietnam, Severna Koreja, Romunija in... Jugoslavija.
VanDame
# 21.02.2018 ob 09:10
Marko32: ja, da ne govorimo o tem, da je glavni slovenski "desničar" nekoč bil zagrižen komunist, ki je častil Tita. Slovenska politika je ena sama tragikomedija.

Sicer pa pohvale za članek avtorici. Vseeno veliko raje kaj takšnega preberem, kot pa tisoč in en članek na temo gibanja #metoo. Po pravici povedano še nikoli nisem slišal za te grozote v Kambodži, ki so se dogajale nedolgo nazaj. Še en opomin, da se ljudje nismo prav nič spremenili od časov taborišč smrti v drugi svetovni vojni in da se kaj takšnega lahko tudi danes ponovi kjerkoli na svetu.
qwertz
# 21.02.2018 ob 08:43
Grozljivo... Enačit take režime s komunizmom je pa skrajno bedasto. To je bila navadna zločinska banda, katere člani so se proglasili za komuniste (o komunizmu - o ideji sami pa niso imeli pojma)...lahko bi se proglasili tudi za marsovce....
sik
# 21.02.2018 ob 07:59
Bilo nekoc.
Danes pa so med najbolj groznimi ruski zapori se posebej njihove psihiatricne bolnisnice.Ponekod vlada v 21.stoletju nepredstavljiva groza.
Bivši uporabnik
# 21.02.2018 ob 12:58
Bom takole povedal: nobena ideologija, v kateri je ideja pomembnejša od ljudi, ni dobra, ker ima za skupni imenovalec nasilje oziroma diktaturo. Na tej točki je enačaj med komunističnimi režimi oziroma revolucijami, ki so v imenu idej pobile milijone ljudi, in med zločinstvom fašizma (ki se je na Portugalskem ob podpori Francije obdržal malone do konca sedemdesetih let) in nacizma (kanclagerji oziroma "zbirni centri"). Z druge plati, ne vidim razlike med krščanskim etosom in skrbjo za bližnjega, o kateri govore komunisti. Dejstvo je, da si ljudje želimo boljšega sveta, mogoče ne vsi, pa vendar, ker ga potrebujemo. Problem je, da v današnji družbi skrb za bližnjega in sočutje izrinja atomiziranost, med deklariranimi kristjani tako kot med deklariranimi komunisti so zaslepljeni in sovražno nastrojeni ljudje, kar pa seveda ni odvisno od tega, kam se prištevajo. Moj stari oče, ki je prestal dve vojni, je rekel: človeka poznaš po dejanjih, ne po tem, kam samega sebe prišteva.
mb128
# 21.02.2018 ob 11:37
Ja no, pri Moj ata socialističen kulak so rekli, da je potrebna transformacija človeka v človeka. Rdeči kmeri so to nadgradili v transformacijo človeka v truplo. Killing fields pač!
anny22
# 21.02.2018 ob 11:31
Ravno včeraj je bilo v poročilih, da se je od 2008 3.3 milijona Poljakov rešilo revščine in to v gnilem kapitalizmu. Njihovo gospodarstvo nenehno raste, poleg tega jih ogromno dela v drugih državah. V nasprotju s komunističnimi državami so meje odprte.
Ne demokracija ne kapitalizem nista idealna sistema, sta se pa izkazala kot najbolje delujoča do sedaj.
Frizerka
# 21.02.2018 ob 10:58
in s svojo usmerjenostjo v agrarni socializem za državnega sovražnika številka ena razglasili "neuporabno" izobraževanje in akademike.

"Ne obstajajo diplome, razen diplom, ki se jih da vizualizirati. Če si želiš mature, si jo pojdi iskat v jezove ali prekope," se je glasil eden od udarnih kmerskih sloganov. Ali pa: "Študij ni pomemben. Pomembna sta delo


No, roko na srce, to še danes večkrat slišim med "našimi".
MikiSkokc
# 21.02.2018 ob 10:19
Enim ze ob sami besedi komunizem stopijo dlake pokonci. Le kaj ima politicno prepricanje opraviti s taksnimi grozodejstvi?

Težava prepričanj, ki se zdijo teoretično tako smiselna, a hkrati praktično tako težko dosegljiva (ker vsebujejo paradoks) je, da prepričajo tudi ljudi, ki niso preveč nagnjeni k kritičnemu razmišljanju in se posledično močno čustveno angažirajo. Prepričani namreč postanejo, da bi jih ta ideja, če uresničena, močno opolnomočila, zaradi česar se jim zdi marsikakšna žrtev povsem smiselna in opravičljiva. Ker pa taka ideja v resnici ni uresničljiva na način, kot se ga ponavadi predstavlja, pa to vedno vodi v ekstreme, dokler se zadeva bodisi ne sesuje sama vase, bodisi akteriji ugotovijo, da to ne pelje nikamor...
Komunizem, tako kot vse idealistične ideje (fašizem ipd) so potencialno nevarne, ker se v določenih situacijah zdijo tako zelo smiselne in relativno enostavno dosegljive. Pa so na žalost, ali pa na srečo vse prej kot to...
J@st
# 21.02.2018 ob 09:47
Zakaj ne napišejo o vloge ZDA v usodi te nesrečne države...

#Od 1970 do 1973 so ZDA vrgli na Kambodžo več kot 500.000 ton bomb - trikrat več, kot na Japonsko med drugo svetovno vojno.
Le za 160 dni bombardiranja leta 1973, so ameriška letala vrgla več kot 240.000 ton eksploziva na kmetijska zemljiša na reki Mekong." in so uničila več kot 500.000 ljudi.
Homer.
# 21.02.2018 ob 08:38
Rdeči Kmeri komunisti?!
Prosim vas ne nabijajte neumnosti.
Režim, ki je to počel ima kvečjemu kaj skupnega z ISISom......

Ne nazadnje so Rdeče Kmere uničili Vietnamci . To pa je bil komunistični režim.

In konec koncev je rušenje princa Sihanuka podpirala ravno ZDA. To pa je potem pripeljalo Rdeče Kmere na oblast. In ta scenarij Američani vedno znova in znova ponavljajo
Baba Tečna
# 21.02.2018 ob 07:39
Jasno bodo komunisti še kar naprej trdili, da je največ ljudi umrlo zaradi vere.....
Baba Tečna
# 21.02.2018 ob 07:36
Čez par let bomo pa spet z odprtimi usti brali, kaj vse se je dogajalo v obljubljeni deželi S.Koreje....
Highland
# 21.02.2018 ob 15:54
Firtoh, jaja... spet zahod kriv ane?! A ste eni obsedeni s tem, Bog se vas usmili.. Po novem so si mucenje izmislili Francozi in Japonci. Cloveski razum nima dna...
Bivši uporabnik
# 21.02.2018 ob 13:21
Najvec zrtev na svetu so povzrocile vojne ki so se zacela zaradi medverskih konfliktov..vera je najvecje zlo na tem planetu..takoj za orozarsko..naftno in zdravstveno mafijo..

Brez vere v to, da lahko kaj naredi v dnevu pred seboj, ne bi človek niti iz postelje vstal. Treba je imeti vero vase, v svojega bližnjega itd itd itd. Vera je nekaj čisto konkretnega, razen če seveda nisi totalen nihilist. Treba je ločiti med pojmi. "Vera" ni isto kot "dogma" ali ideologija, čeprav se v vsakdanjem življenju te besede dostikrat neženirano uporablja brez razločka.
čak mal noris
# 21.02.2018 ob 11:47
@aktivist

VERJEMI, da v zgodovini ni bilo sistema in ga zagotovo več nikoli niti ne bo, ki je zato, da je prišel na oblast in tam na silo tudi ostal ( do bednega propada )v rekordno kratkem času, pobil toliko ljudi!
Komunizem je najbolj krvav in bedno neuspešen tek na kratke proge v zgodovini.
RibičIČ
# 21.02.2018 ob 11:40
Zagovorniki komunizma zopet relativizirajo komunistične zločine. Komunizem je rak človeštva.
boboman
# 21.02.2018 ob 10:46
Ljudje se morate zavedat da kod prvo so za vsa taka in slicna grozodejstva krivi "bolani" ljudje, ki so tak ali drugacen sistem, oz. druzebno ureditev samo izkoristili za svoje cilje..pa lahko zacnemo kar pri RKC nadaljujemo pri komunizmu, socializmu, kapitalizmu, demokraciji itd.... ne pozabit Hitler je bil demokraticno izvoljen kod kandidat nacionalsocialisticne delavske stranke... pa je rezultat grozodejstev bil slabsi od recimo kaksne komunisticne diktature....pa tudi pojma "skrajni levicarji" in komunisti niso slucano eno in isto... pravzaprav si pojma po definicijah in doktrinah ne morata biti bolj razlicna oz. kontradiktrona...in ja iz tega vidika je tudi SLO politicna scena ena najvecjih kontradikcij v EU politicnem svetu...bisvi komunisti so ob osamosvojitvi kr naenkrat postali ultra levicarji in ultra desnicarjimpa, pa se sredinci......
brain2k
# 21.02.2018 ob 09:02
sem mislu da je spet kriva Evropa.
lizing
# 21.02.2018 ob 06:42
Grozljivo res,a nič manj kot naša morišča. Žrtve komunizma,ki je pri nas še kako opevan
supersmart
# 21.02.2018 ob 17:35
Rdeči ISIS...
bistri08
# 21.02.2018 ob 12:40
10 božjih pravil revolucije.

Pri nas se še vedno zavrača mojzesovih 10 zapovedi in skuša uveljaviti ta pravila.
Ane tomićka in mesec.
Bedni ste kot so bedna ta pravila.
robespierre
# 21.02.2018 ob 11:46
@boboman, še vedno lahko odpotujete v S.Korejo. Ne bo nobenih kreditov. In živeli boste srečno v komunizmu (socializmu). Kaj še čakate!

Povedati hočem, da je kapitalizem (npr. socialni kapitalizem, skandinavija) najmanj slaba družbena ureditev (fevdalizem, teokracija, kapitalizem, socializem, komunizem,..). S tem se verjetno vsi strinjamo.

Komunizem (socializem) se je v praksi ne deluje. Nikoli ni in nikoli ne bo.
Azija
link
Gaggan: Kako je videti večerja v najboljši restavraciji Azije?
24
8. marec 2018 ob 06:47 Bangkok opevajo kot svetovno prestolnico poulične hrane, toda tajska prestolnica ima tudi čedalje močnejše zaledje vrhunskih restavracij. Na samem vrhu je Gaggan z visoko indijsko kuhinjo.
Več novic ...
Kazalo