Že junija bo iz mesta Vlora (Valona) na otok vsak dan peljala ladjica. Foto: AP
Že junija bo iz mesta Vlora (Valona) na otok vsak dan peljala ladjica. Foto: AP
Sazan je poln bunkerjev in podzemnih prehodov. Na fotografiji Auron Tare kaže na letnico 1982, leto nastanka protijedrskega bunkerja. Foto: AP

Zadnje čase v Albaniji vse več pozornosti namenjajo spodbujanju turizma. Dežela se predstavlja kot neodkrit biser na Zemlji z neobljudenimi plažami in zgodovinskimi znamenitostmi. Za turiste se počasi odpirajo tudi sicer nedostopna območja, kot je otok Sazan.
"Kraj, ki je nekoč veljal za odročnega in nedostopnega, uganka za večino Albancev, razen za nekaj takratnih komunističnih voditeljev, lahko zdaj postane nadvse zanimiva točka, še posebej za tuje turiste," je povedal vodja nove obalne agencije Auron Tare. 


Vstop prepovedan
Obisk tega nenaseljenega otoka v Jadranskem morju je bil do nedavnega prepovedan. Leta 1914 so ga od Grkov prevzeli Italijani in na njem namestili svojo vojsko ter zgradili številne vojaške objekte. Otok je prešel v albanske roke leta 1944, ko so ga osvojili partizani, uradno pa je del Albanije postal šele s pariškim mirovnim sporazumom leta 1947. Od takrat služi kot vojaško oporišče albanske vojske, čeprav zadnjih nekaj let le še simbolično. Večina stavb na otoku je popolnoma zapuščenih, na njem pa bivata le dva zaposlena, ki upravljata vojaško pristanišče.

Ljubitelji skrivnostnih zapuščenih krajev bodo brez dvoma navdušeni nad kopico stvari, ki so ostale na otoku, čeprav so bile med vojno na Balkanu številne stavbe uničene (tudi kinodvorana, ki so jo na Sazanu postavili za vojake).

Čisto možno je, da bodo prvi turisti odkrili še kakšno neodprto konzervo s hrano, saj je je bilo nekoč na otoku shranjene toliko, da bi lahko več kot 3.000 vojaških čet tam živelo pol leta. Zanimiva pa je tudi vila, v kateri še vedno stoji več kot 60 let stara oprema za spremljanje premikov vojaških ladij.

Dela še veliko
Tare se zaveda, da jih na Sazanu čaka še veliko dela, ne manjka pa mu idej. Razmišljal je že, da bi zapuščene bunkerje preuredili v vinske kleti, na otoku pa bi rad postavil tudi morski raziskovalni center. Ne želi pa si, da otok postane zabaviščni park, zato je tudi že zavrnil ponudbo iz Las Vegasa – investitor je namreč otok želel spremeniti v ogromen kazino.

Poleg obiska skrivnostnega otoka turistična ponudba Albanije vključuje tudi poležavanje na kateri izmed čudovitih plaž, pohodništvo in ogled kulturnozgodovinskih znamenitosti. Z novimi idejami računa na več tujih obiskovalcev, saj trenutno turizem predstavlja manj kot pet odstotkov bruto domačega proizvoda, večina turistov pa je še vedno Albancev, ki se v domovino vračajo iz Grčije, Italije, Kosova, Makedonije in Črne gore.