Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 22 glasov
Ocenite to novico!
Čeprav je največji slovenski pesnik France Prešeren v Vrbi preživel le prvih sedem let življenja, gorenjska vasica še danes ostaja eden največjih simbolov poeta.
France Prešeren je svoj spomenik rojstni vasi sicer naredil že sam - s pesmijo Vrba. V omenjenem sonetu je opisal ljubezen do vasi, družine in jezika. Po njegovi smrti se je na pesnika spomnila tudi Vrba, saj je bila njegova rojstna hiša že leta 1939 na pobudo Frana Saleškega Finžgarja spremenjena v muzej.
| S klikom na slike si fotografije lahko ogledate v večji velikosti. |
Končna podoba nastala leta 1856
Prešernova rojstna hiša je bila zgrajena že v 16. stoletju, takrat je bila večinoma lesena, saj so bili zidani le klet, veža in gospodarski prostori. Današnja podoba je nastala leta 1856, ko je deloma zgorela, obnova pa je potekala z uporabo več slogov - od baroka, pozne gotike pa do kmečkega klasicizma.
Nekaj predmetov iz Prešernovih časov
Večina opreme in razstavljenih predmetov je iz 19. stoletja. Iz Prešernovih časov so danes ohranjene klopi v veži in "hiši" (tako so na Gorenjskem imenovali osrednji prostor), skrinja ter zibelka. V 80. letih prejšnjega stoletja so muzej obogatili še številni prevodi Prešernovih pesmi v tuje jezike.
Priljubljena točka šolarjev
Muzej letno obišče več kot 20.000 obiskovalcev, večinoma šolarjev. Najbolj "vroči" termini so pričakovano v tednih pred obletnicami njegovega rojstva in smrti ter po njih.
V isti hiši se je rodil tudi Anton Vovk
A France Prešeren ni bil edini znani Slovenec, ki je bil rojen v tej hiši. Natanko 100 let po njegovem rojstvu se je namreč pri "Ribičevih" rodil tudi Anton Vovk, ki je leta 1961 postal prvi slovenski nadškof.
Cerkev svetega Marka
V majhni vasici sta znani še Cerkev svetega Marka, o kateri Prešeren piše že v Vrbi, in lipa na sredi vasi. Okoli omenjenega drevesa je 16 kamnov, ki predstavljajo število kmetij pred 2 stoletjema. Danes se je število kmetij prepolovilo.
Obenem moram opozoriti, da sta oba Prešernova prijatelja, Čop in Smole, zelo zapostavljena ob vsakem našem kulturnem prazniku-na visokem nivoju.
Popolnoma podpiram tvojo izjavo, še posebno glede omembe mladih o poznavanju Prešerna in o vsebini njegovih pesmi.
drugič. Dan je izbran zato ker se ponavadi spominjamo velikih ljudi po tem kdaj so umrli, ne kdaj so se rodili. paradoks ali ne, taka je navada.
tretjič. niti ni pomembno kateri dan je to. važen je namen, da se spomnimo da ima majhen slovenski narod veliko in močno kulturo. jaz se m izredno ponosen nanjo. pikolovci pa očitno res najdejo vsako malenkost da se na njo obesijo.
nevem kje si ti iskal take ljudi,amapk verjamem da nekateri dobro poznamo prešerna. dobro mogoče ne celih pesmi, ampak pomembne verze, ideje, delovanje, kaj je naredil za slov. narod. to je pomembno. lahko celi venec znaš na pamet če pa ne veš kaj pomeni...
praznujemo ga ne, se pa spominjamo mrtvih...
očitno ti praznuješ, ko ti nekdo umre...
žive naj vsi narodi ni prva kitica...ti še tega ne veš...
v bistvu mi je vseeno, je bil velik pesnik, a se ne spodobi, da ga slavimo na dan njegove smrti, za dan njegovega rojstva pa itak malokdo ve...
Protestanta Trubarja so Slovenci proglasili za največjega Slovenca, vsi pa rinejo k papežu, ki je nad Trubarja poslal vojsko, da bi jih iztrebili!
Drugi očitajo, da slavimo Prešerna na dan njegove smrti, čeprav se prednikov spominjamo prav na obletnicah njihove smrti in imamo celo Dan mrtvih, ko se celo uradno spominjamo mrtvih.
To pa ni najhuje. Vprašal sem stare in mlade, naj mi povedo kakšno Prešernovo pesem, pa niti eden ni znal v celoti niti ene!
Kako pa bi jih naj znali, če pa se jih danes v šolah sploh ne učijo več! Nekaj pisateljev s krščansko vsebino in nekaj pesmi, kjer ni niti vsebine niti rime, le nek duh naj bi plaval v ozadju.
Vsebina Prešernovih pesmi je tako čudovita, da bi že brez rimanja spadal med največje pisatelje, ob bok Cankarju, (ki pa ga je tudi že klerikalna oblast izobčila iz obveznega čtiva) in to, da je za vsako vrsto pripovedi našel pravo vrsto rime in s tem povzdignil slovenščino med najkulturnejše jezike sveta. In zato smo lahko na njega in nad našo slovenščino ponosni in bi tudi morali biti ponosni.
Je pa res, nekateri celo vedo povedati prvo kitico Zdravljice!
Žive naj vsi narodi...