Prelepi Golden Gate v San Franciscu. Most je turistična zanimivost, žal pa tudi najbolj priljubljen kraj za samomore na svetu. Foto: EPA
Prelepi Golden Gate v San Franciscu. Most je turistična zanimivost, žal pa tudi najbolj priljubljen kraj za samomore na svetu. Foto: EPA

Že stari Rimljani so za seboj pustili veličastne akvadukte in skoraj ni bilo obdobja, ko se arhitekti niso hoteli najbolj izživeti prav v mostovih. Njihovi ambicioznosti se gre zahvaliti, da imamo danes umetnije, kakršen je, denimo, Tower Bridge v Londonu.
V zadnjih letih se zdi, da mesta kar tekmujejo med sabo, katero bo zgradilo večji, daljši, bolj inovativen most, ki povezuje med seboj ali obale ali države.
Kraj zadnjega slovesa
Mostovi pač fascinirajo in imajo neko mitično dimenzijo - ob tem se težko izognemo tistemu morbidnemu vidiku teh veličastnih konstrukcij - samomorom. Mnogi mostovi so namreč postali pravi magnet za nesrečnike, ki želijo končati svoje življenje.
Do prelepega rdečega mosta Golden Gate v San Franciscu tako vsako leto roma boleče veliko (uradnih številk ni) ljudi, ki se želijo posloviti od tega sveta prav tam.
Mostovi kot vez med Zemljo in nebesi? Morda pa.

Viadukt Millau, Francija: Umetnija, ki se ji reče viadukt Millau, in se razpenja na jugu Francije, je najvišji vozni most na svetu - cesta se dviga kar 270 metrov nad tlemi. Kabelska oblika daje mostu videz vrste jadrnic na morju, stebri pa se dvigajo 340 metrov visoko, kar je višje od Eifflovega stolpa. Foto: EPA
Puente de Alamillo, Španija: Izjemni most Puente de Alamillo, ki prečka reko Guadalquivir in povezuje Sevillo z otokom La Cartuja, je delo uglednega arhitekta Santiaga Calatrave. Španija je most naročila za svetovno razstavo Expo '92, pri oblikovanju pa naj bi Calatravi za navdih služile ptice v letu in vikinške ladje. Foto: EPA
Kintai kjo, Japonska: Japonski most Kintai kjo so zgradili leta 1673 v malem mestecu Ivakuni, potem ko so vse prejšnje mostove uničile sezonske poplave reke Nishiki. Pet lesenih lokov mosta Kintai je ostalo nedotaknjenih vse do leta 1950, ko je lok mosta odplaknil tajfun. Tri leta kasneje so most ponovno zgradili in ga uspešno 'ohranjali pri življenju' vse od takrat. Foto: EPA
Most v sydneyjskemu pristanišču se uvršča med ene najbolj masivnih mostov na svetu, skupaj z bližnjo operno hišo pa ustvarja ikonično podobo Avstralije. Most se razteza prek pristanišča in je priljubljena turistična destinacija - obiskovalcem ponuja celo priložnost, da splezajo na vrh južnega konca mostu. Foto: EPA
Golden Gate, Kalifornija, ZDA: Drugi najdaljši viseči most v ZDA, ikona San Francisca in Kalifornije, Golden Gate se dviga nad zalivom mesta, ki ga imajo mnogi za najlepše ameriško mesto. Most je bil izjemen inženirski podvig svojega časa, za gradnjo pa so uporabili številne do takrat še neuporabljene tehnike. Foto: EPA
Pont Neuf, Francija: Prvi kamen za pariški most Pont Neuf, enega najbolj znanih mostov na svetu, je leta 1578 položil kralj Henri III., dokončan pa je bil 30 let kasneje. Originalni leseni stebri, ki podpirajo temelje, so še vedno ohranjeni, in čeprav strukture same niso nikdar spreminjali, pa so most za njegovo 400. obletnico dodobra restavrirali. Foto: EPA
Most San Diego-Coronado, Kalifornija, ZDA: Petpasovni most San Diego-Coronado na jugu Kalifornije povezuje mesti, po katerih je dobil ime, dokončan pa je bil leta 1969. Most, oblikovan izključno za motorni promet, so zgradili na višini 60 metrov, tako da lahko pod njem plujejo tudi velike ladje sandieške mornarice. Foto: EPA
Most Vasco da Gama, Portugalska: Lizbonski most Vasco da Gama je s 17 kilometri najdaljši evropski most. Njegovo odprtje 29. marca 1998 je sovpadlo s 500. obletnico odkar je portugalski raziskovalec Vasco da Gama odkril morsko pot med Evropo in Indijo. Most prečka reko Tejo. Foto: EPA
Tower Bridge, Anglija: Tower Bridge, ki v Londonu prečka Temzo, je dobil ime po svojih dveh prepoznavnih stolpih, odprli pa so ga leta 1894 po osmih letih gradnje. Oblika, ki združuje konstrukciji vzdižnega in visečega mostu, omogoča rečni promet, ne da bi pri tem ustavljal prehod pešcev, ki se še vedno lahko povzpnejo v stolpe in uporabijo zgornji prehod, ko je most dvignjen. Atraktivna stolpa s svojima fasadama iz cornwallskega granita in portlandskega kamna sta tudi eden najljubših fotomotivov turistov. Foto: EPA
Most dveh Amerik, Panama: Čudoviti Most dveh Amerik je bil od svoje izgradnje leta 1962 pa do odprtja Stoletnega mostu edini stalni most prek Panamskega kanala. Ta konstrukcija snopastih lokov se dviga 115 metrov nad morsko gladino in omogoča velikim ladjam, da plujejo skozi kanal. Foto: EPA
Oberbaumbrücke, Nemčija: Eden od simbolov Berlina, most Oberbaumbrücke, se razteza prek reke Spree. Njegovi začetki segajo v leto 1732, ko je bil dvižni most, sedanja podoba pa je bila dokončana leta 1896. Od 50. let 20. stoletja do konca hladne vojne je most predstavljal mejo med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom, po padcu Zidu pa je Oberbaumbrücke postal simbol nemške enotnosti. Foto: EPA
Most Zakim, Massachusetts, ZDA: Spominski most Leonarda P. Zakima na Bunker Hillu, skrajšano Zakim, je bil del velikopoteznega projekta za prenovo Bostona. Kabelska konstrukcija, zaradi katere so podporni stebri videti kot noge velikana, razkoračene nad cesto pod seboj, je meščane spomnila na nekdanjega igralca ekipe Red Soxov Billa Bucknerja, čigar napaka v finalu leta 1986 je ekipo stala zmage. Od tod vzdevek 'Most Billa Bucknerja'. Foto: EPA
Erasmusbrug, Nizozemska: Elegantni Erasmusbrug, zgrajen po principu kombinacije kablov in vzdižne konstrukcije, povezuje severni in južni del Rotterdama. Lepo proporcioniran nosilni steber, ki podpira most, si je prislužil vzdevek 'labod'. Foto: EPA
Oresund, Danska-Švedska: Leta 1999 zgrajen veličastni most Oresund, kombinacija železničnih tirov in štiripasovne ceste, je 7.845 metrov dolga vez med dansko prestolnico Kopenhagen in švedskim mestom Malmö prek öresundske ožine. Je najdaljša kombinirana konstrukcija v Evropi. Foto: EPA