"Trdno verjamemo, da je skozi gastronomijo mogoče predstaviti bistvo naše države," je na slovesnosti v Bruslju povedala državna sekretarka Tanja Strniša in med slovenskimi proizvodi poudarila soli z najsevernejših jadranskih solin, med, ki ga nabirajo avtohtone čebele, in vino, ki so ga tod pili že v antiki. Dejala je tudi, da smo lahko ponosni, da so številni slovenski proizvodi zaščiteni v EU-ju, na primer vino teran, kranjska klobasa, prekmurska gibanica in sir tolminc.

Naziv, ki je izjemno pomemben za slovenski turizem, je dodatna priložnost v prizadevanjih, da postane Slovenija globalno prepoznavna kot trajnostno usmerjena in vrhunska gastronomska destinacija za butična petzvezdična doživetja, pa so ob dogodku poudarili v Slovenski turistični organizaciji (STO).

Janez Bogataj, eden izmed ambasadorjev evropske gastronomske regije, je zaklade Slovenije ponazoril s temi besedami: "Ko je Bog ustvarjal svet, je namenil nekaj vsaki deželi. Ko je prišel v Slovenijo, je rekel, da bo to obdržal zase." Kaj je Bog obdržal zase, so si udeleženci dogodka po njegovih besedah lahko ogledali v filmu, ki prikazuje Slovenijo kot "zeleno srce Evrope".

Ambasadorji Košir, Šemićeva in Roševa
Projekt evropske gastronomske regije poteka od leta 2016. Vsako leto žirija strokovnjakov izbere do tri regije. Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem (IGCAT), ki je nosilec koncepta, je Slovenijo po uradni prijavi kandidature marca letos potrdil za kandidatko za ta naziv.

V projekt je vpetih 16 javnih in zasebnih partnerjev, med njimi STO, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, za kmetijstvo, za zunanje zadeve, za zdravje in za kulturo, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Univerza na Primorskem in Slovenski etnografski muzej. Ambasadorji so poleg Bogataja še Luka Košir, Mira Šemić in Ana Roš.

Strokovna komisija, ki odloča o nazivu evropske gastronomske regije, je Slovenijo obiskala julija letos. Srečala se je s predstavniki šestnajstih partnerjev in se podrobno seznanila s knjigo kandidature Okusiti Slovenijo, ki jo je uredil Bogataj.

Strokovna komisija je presojala pestrost slovenske gastronomske ponudbe na področju kulture, trajnostnega turizma, kmetijstva in izobraževanja. Poudarila je, da slovenski program ustreza prioritetam tega koncepta, saj predstavlja dolgoročno strategijo s ciljem izboljšanja kakovosti življenja, izobraževanja na področju zdravega in sonaravnega bivanja ter trajnostnega razvoja gastronomije.