Svetovni trend vojaškega turizma so ponazoritve velikih zgodovinskih bitk po zgledu Normandije ali Waterlooja. V Parku vojaške zgodovine so tako letošnji festival posvetili obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad nacizmom. Foto: Simon Avsec
Svetovni trend vojaškega turizma so ponazoritve velikih zgodovinskih bitk po zgledu Normandije ali Waterlooja. V Parku vojaške zgodovine so tako letošnji festival posvetili obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad nacizmom. Foto: Simon Avsec
Projekt »Socialistično Velenje« trka na nostalgijo. Zven socializma odzvanja skozi učno uro in vodenje po mestu na kotalkah ali pa na legendarnih kolesih poni. Pri tem se skače gumitvist in poje obvezno socialistično malico. Na Velenjskem gradu pa izvedejo tudi učno uro iz konca petdesetih. Foto: Na lepše

Vemo, da ima vsako obdobje tudi negativne zablode. Mi pa poskušamo iz tega časa izpostaviti predvsem pozitivne stvari, kot so kameradstvo in medsebojna pomoč. Na podlagi tega je namreč Velenje tudi zraslo.

Marija Brložnik, vodička po Titovem Velenju
Vojaški turizem druge vojne bo moral v prihodnje - po zgledu Posočja in Krasa - ponujati več in povezovati muzealce s hotelirji, zasebnimi zbiralci, jamarji, gozdarji in naravovarstveniki. V okvire zgodovinskega turizma se morajo začeti vpletati tudi športne dejavnosti, kultura, naravne znamenitosti in kulinarične posebnosti, sčasoma pa tudi občutenja posameznikov, ki jih uradna zgodovina navadno izpusti. Foto: Na lepše

Vojna in z njo povezan zgodovinski turizem je turistični produkt z izjemnim potencialom, saj naj bi v Evropi, po poteh zgodovinskega turizma potovalo kar okoli pet milijonov turistov. Če so velike vojne nekdaj razdruževale, pa danes skozi turizem povezujejo narode in kulture. Okvir tovrstnega turizma se dopolnjuje z naravnimi znamenitostmi, športom in gastronomijo. Pri tem se kot potencial nove turistične zgodbe pri nas izpostavljajo območje Pivške kotline in Zelenega Krasa, nekdanje Titovo Velenje in odmaknjeno območje Kočevskega.

Oddaja Na lepše je na sporedu nocoj ob 21.25 na 1. programu TV Slovenija.

"Pivška kotlina in širše območje Postojnskih vrat je eno strateško najpomembnejših območij v Evropi. Tu čez so se skozi zgodovino selila ljudstva in premikale vojske. In posledično je ravno tu nastala bogata vojaška zapuščina. Če je v času Jugoslavije prisotnost vojske predstavljala veliko težavo za razvoj turizma, pa hočemo danes s Parkom vojaške zgodovine to razvojno oviro, ki jo je vojska predstavljala, spremeniti v razvojni potencial tega območja," je mnenja Janko Boštjančič iz Parka vojaške zgodovine v Pivki.

Ena izmed priljubljenih destinacij, ki jih pogosto obiščejo vojaki, je poleg vojaških muzejev, Ljubljane, Postojne, Bleda in Bohinja, tudi obisk jam in ogledovanje medvedov na območju Notranjske in Kočevja. Pogosta destinacija je še Bovec na račun soške fronte. Pri tem je pomembno, da imajo destinacije športno ponudbo pohodništva in kolesarjenja, saj so vojaki tudi športniki.

"Lani, ko smo prvič gostili vojaške vaje Immediate Response, smo v Postojni in okolici ustvarili okoli 2.000 nočitev. Povprečno je vojak pustil v Sloveniji 500 evrov. Letos imamo potrjenih okoli 300 prenočitev, kar pomeni, da je turizem vojakov lahko dober vložek v lokalno skupnost. Pri tem zaslužijo gostinci, frizerji in trgovina," komentira vojaški turizem podpolkovnica Tanja Pečnik, namestnica poveljnika 1. brigade Slovenske vojske.

Ne glede na odpor lokalnega prebivalstva, ki se ne strinja z vojaškimi vajami na Počku in Baču, pa je prisotnosti vojske tako sedanje kot prihodnje dejstvo. In nespametno bi bilo v turističnem smislu neizkoristiti njihovo navzočnost. Vojaki so lahko - podobno kot kongresni gostje - ambasadorji destinacije, saj se z misij v Slovenijo pogosto vračajo kot turisti s svojimi družinami in prijatelji. V prihodnje bo tako za razvoj tega segmenta turizma treba vzpostaviti večji dialog vojske z lokalnim okoljem. V turistične pakete za vojake pa bolj vpletati tudi športne dejavnosti, kulturo, naravne znamenitosti in kulinarične posebnosti regije.

Potenciali vojaškega turizma pa se z Zelenega Krasa odpirajo tudi na nekdaj zaprtem območju Kočevskega. Ta prostor danes vse bolj stavi na turizem, predvsem s produkti pohodništva, ribolova, kolesarjenja in ogledovanja medveda v njegovem naravnem okolju. Ekipa oddaje Na lepše je poleg Kočevske Reke obiskala še Gotenico - kraj zamolčane zgodovine, kot so ga poimenovali v dokumentarnem filmu naše televizije. Tu še vedno buri duhove goteniško podzemlje, kjer so v povojnih časih zgradili atomsko zaklonišče.

Del zgodbe o vojaško-zgodovinski dediščini predstavlja tudi nekdanje Titovo Velenje. "Mesto socialističnega čudeža in idealnega družbenega reda," kot so konec petdesetih s socialističnimi parolami nagovarjali obiskovalce. Velenje je bilo paradni konj sodobne arhitekture in urbanizma socialistične Jugoslavije. Ogledovali so si ga turisti, šolske skupine, razne delegacije in svetovni voditelji vse od Tita, Hruščova, Brežnjeva in Ceausescoja. Kot drugo največje mesto je bilo po drugi svetovni vojni zgrajeno "iz nič", z udarniškim delom. Mesto z najvišjim kipom Tita ima še vedno ohranjene socialistične napise in toliko kipov, da bi skoraj vsak meščan lahko imel svoj spomenik.

Marjana Grčman, TV Slovenija

Vemo, da ima vsako obdobje tudi negativne zablode. Mi pa poskušamo iz tega časa izpostaviti predvsem pozitivne stvari, kot so kameradstvo in medsebojna pomoč. Na podlagi tega je namreč Velenje tudi zraslo.

Marija Brložnik, vodička po Titovem Velenju