Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 10 glasov
Ocenite to novico!
Po kubanskih cestah se prevaža na tisoče avtomobilov, ki so jih v ZDA izdelali pred desetletji. So nekakšni muzejski primerki na štirih kolesih.
Avtomobili so najbolj dragoceni (no, skoraj edini) luksuzni predmeti na Kubi, veščine in orodje, potrebni za vzdrževanje teh jeklenih konjičkov, pa so lahko zagotovilo za donosen posel. Poslovne skrivnosti iz mehaničnih delavnic očetje prenašajo na sinove skozi generacije. Kubanci so postali pravi mojstri, ki znajo popraviti skoraj vsako težavo teh avtomobilskih starodobnikov.
Preberite še: |
Za večino Kubancev so avtomobili glavni vir dohodkov, saj lahko z njimi prevažajo turiste in jim zaračunajo tudi do 50 dolarjev na dan, kar je zajetna vsota, če upoštevamo, da povprečen Kubanec zasluži od 15 do 25 dolarjev na mesec.
Romantični spominki iz preteklosti
Do revolucije v 60. letih je bila Kuba največji uvoznik ameriških avtomobilov, predvsem velikanskih "požeruhov" bencina, ki tehtajo več ton in bi bili v domovini le še romantični spominki iz preteklosti. Po uvedbi embarga je na Kubo sicer prišlo še nekaj avtomobilov iz drugih držav - največ iz Rusije -, a mnogi od njih so zdržali le nekaj let.
Kubanci se vse bolj zavedajo vrednosti teh "oldtajmerjev", še posebej, ko ameriške turiste, ki se jim nekako uspe pretihotapiti na Kubo, zajame nostalgija. Obstajajo že podjetja, ki takšne avtomobile izposojajo turistom. Ameriški avtomobilski navdušenci dodajajo, da bi bila, če bo nekoč spet dovoljeno trgovanje med Kubo in ZDA, lahko ta karibska država odličen trg za ameriške rezervne dele.
Ne pravim, da je socializem dober, pravim le, da uporabljajte glavo - morda le ni socializem kriv za vse, tudi nobena demokratična država se ne bi mogla razvijati, če bi lahko uvažala in izvažala samo hrano in zdravila.
Trinidad, Santiago, Camaguey in še bi lahko naštevala kraje, so fantastični, edinstveni. Ljudje so prijazni. Ja res je, da si želijo kontakta s turisti večinoma v obliki materialnih dobrin, toda tako je tudi drugod po svetu. Niso pa nadležni in ko te enkrat sprejmejo, si njihov.
Ko sem po potovanju počitnikovala nekaj dni v Varaderu nisem imela slabe izkušnje. Sobarice so bile krasne, v hotelu osebje tudi. Še tisti varnostniki pred hotelom so mi kazali slike svojih otrok in žena, pa za nobeno plačilo.
Samo na koncu mojega počitnikovanja v Varaderu me je učiteljica salse prosila, da če imam karkoli odveč, da jim pustim.
Je pa ocena odvisna od posameznika, od tega kaj pričakuje, kako je "razvajen", ipd. Moja pričakovanja so bila 100% izpolnjena. Še več.
V politiko se ne bom spuščala.
ti si ocenil kubo na ta način, kot da bi nekdo ocenil egipt samo skozi sharm el shaik....
Kot kaze si eden takih, ki iscejo dopust v zlatih kavarnah in hotelih kjer te strezejo od spredi in zadaj + brisejo rit. Ce ne znas take kraje in vse njihove negativnosti v zakup potem enostavno ne uzivas. Sam sem na potovanjih ze dostikrat imel diarejo pa me to ni potolklo, da bi spluval drzavo. Dejstvo je da v Sloveniji, ki naj bi bila tako napredno lahko enako staknes bakterijo kot kjerkoli drugje v revnejsih drzavah. Torej tvoja ocena Kube je enostavno nepremisljena in popolnoma odmerjena od tvojega visokega pricakovanja, ki verjamem da ga imas povsod kamor tvoje noge prilezejo.
Bili smo tudi v zakotni vasi severno od Holgina in tudi tam, v edini restavraciji z enim kosilom na meniju ni bilo slabo. Kosila v casas particulares pa ... njami :)
Avtomobilski park je pa na Kubi nekako iz treh obdobij - predrevolucionarnim (ta je na slikah), potem je rusko obdobje (Lade, te imajo v glavnem drzavni usluzbenci), danes pa dobis v glavnem Peugeote (najvec 307), menda preko Kanade.
Ljudje pa ... prijazni, zadovoljni pa tako kot vsi - eni ja, eni ne :)
Da ne omenjam polobjokanega aviona na poti domov. Totalna razočaranja, desetina se jih je vračala z diarejo, polovica jo je prestala. Ne pij vode, ledu (ki je seveda obvezna sestavina vseh cocktailov - zato ne pij niti teh), ... Tudi ostali znanci ki so bili tam so iskreno priznali totalno razočaranje.
nekateri pravijo da moraš na kubo, dokler je castro še živ, ko smo se vračali so bili vsi mnenja da ne kubo ne smeš, dokler je castro ŠE živ.
seveda pa tega ne bo nihče priznal ko se vrne v slovenijo. je že tako, da večina ljudi ne potuje zaradi svoje duše, pač pa zato da lahko drugim povedo kje so bili in kako supercool so se imeli - zato bodo opisovanja vedno v presežnikih, nobenih kritik. v bistvu pa so hodili okoli in se slikali pred spomeniki, da so lahko nato te slike kazali znancem oz. jih objavili po možnosti na kakem Facebooku...
Sam pa povem takole: kdor se nima dobro v domačih krajih, se ne bo imel dobro niti v tujini oz. se bo imel tam dobro zgolj krajši čas, potem pa ga bo beda, ki jo nosi v sebi dohitela...
če povzamem:
brezveze, raje si pogleje slike na netu in to je to, če si želiš slike s kubo v ozadju pa uporabi photoshop
Še dobro da nimajo Trsta ali Celovca v bližini, sicer bi vse pokvarili z nakupi pokvarljive imperialistično-kapitalistične robe, kot so najlonke ali kavbojke....
Mogoče pa mi zagrenjenci živimo v veliko večji bedi kot oni. Mogoče, ne vem.
Seveda če ne gledaš iz ameriške perspektive, kjer so prepričani da turizem samo krepi njihovo popolnoma nesprejemljivo družbeno ureditev.
Ej, če pa komu privoščim dobro je to Kuba in Kubanci.
Seveda pa so ceste poglavje zase, sploh avtocesta po kateri se vozijo konjske vprege, kolesarji, lahko pa naletiš na psa, ki mirno spi sredi avtoceste.
Zanimiva je ta Kuba, škoda da jo bodo Američani v naslednjih letih, ko se bo potovalna blokada umaknila, čisto skomercializirali.
Verjamem, da Kubanci težko živijo v tem komunizmu/socializmu, vendar je za nas turiste pravi magnet. Ljudje so tako odprti in neposredni, da lahko navežeš stik takoj. Njihova glasba in ritem sta pa sploh poglavje zase.