Strmina je precej stalna, 6,5 odstotka, tako da se cesta pravzaprav skoraj nikjer ne izravna, da bi lahko malo počili, a prav tako ne premore izjemno strmih odsekov, ki bi vam jemali dodatno energijo. Ampak dolga pa je cesta, skoraj za 17 kilometrov je je, ki se vije do Rogle iz Zreč. Do tu najhitreje pridete, če zapustite avtocesto Celje–Maribor pri izvozu Slovenske Konjice, nato pa sledite oznakam za Zreče, kamor pridete po slabih 10 kilometrih.

Če boste začeli v središču Zreč, vas najprej čaka lahkotno kolesarjenje skozi mesto, po dobrem kilometru in pol se boste celo rahlo spustili do krožnega križišča, kjer sledite oznakam za Roglo in se peljite še kilometer naprej ob Dravinji skozi Loško Goro do Hotela pod Roglo. Tukaj se vzpon na Roglo pravzaprav šele zares začne. In od tu ravnega terena vse do hotelov in stadiona na Rogli, kjer se vzpon konča, žal ne boste več videli.

Prvih pet in pol kilometrov do Padeškega Vrha
Za vzpon na Roglo bi lahko rekli, da ima dva dela. Prvi del s povprečnim naklonom skoraj osmih odstotkov se konča na Padeškem Vrhu. Tam pa najbrž zato, ker se pri avtobusnem postajališču cesta za morda 200 metrov v dolžino najbolj zravna, čeprav v naklon še vedno meri več kot 3 odstotke.

Torej ... od hotela pod Roglo se peljete najprej v precej strm klanec, v veliko levo serpentino, kjer vam gozd daje senco in zakriva razgled, in nato mimo travnikov in hiš v Boharini, kjer je malo bolj razgledno. Na koncu vasi gre cesta za dobra dva kilometra spet v gozd, ko pa pridete na travnate planjave, ste na Padeškem Vrhu, kjer strmina za trenutek popusti, a se kmalu spet ustali pri sedmih odstotkih. Peljete se mimo hiš in odcepa, ki vas pripelje do Gorenja pri Zrečah, ko cesto spet objamejo pohorski gozdovi.

Drugih 8 kilometrov mimo Resnika do vrha
Od Padeškega Vrha vas do končnega cilja čaka še dobrih 8 kilometrov. Precej enolična cesta se večinoma vije po enkrat bolj, drugič manj gostem gozdu. Po kilometru in pol se pri odcepu za vas Resnik pripeljete na 1000 metrov nad morjem. Od tam naprej boste ob cesti opazili kakšen vikend, sicer pa se boste borili z daljšimi, morda lahko rečemo celo dolgočasnimi ravnimi odseki, ki jih tu in tam popestri kakšen blažji ovinek. V uteho naj vam bo to, da je drugi del vzpona manj strm, kot je bil prvi.

Ko boste zapeljali ostro v desno serpentino, vas do cilja loči le še kilometer. Tudi sicer vas bodo ves vzpon na prevožene kilometre opozarjali napisi na cesti. Tisti prvi še ne bodo najbolj za vzpodbudo, ko pa boste pod kolesi zagledali oznako 1 kilometer, lahko, če vam je ostalo še kaj moči, še malo močneje pritisnete na pedala. Še mimo gradbišča tekaškega centra Petre Majdič in že ste na vrhu, na dobrih 1.400 metrih nad morjem.

Med pohorskimi gozdovi so temperature prijaznejše kot v dolini
Če ne marate poletne vročine, potem ste vzpon na Roglo najbrž že vključili med svoje poletne kolesarske cilje. Temperature na Rogli so namreč za 10 stopinj nižje kot v dolini in, kar je še bolj vzpodbudno ... bližje ste cilju, višje ste, manj je vroče. A vseeno se s kolesom na Roglo podajte v jutranjih urah, ko je sveže. Slaba ura in pol, kolikor vam bo vzela pot iz Zreč do Rogle, je vseeno precejšen zalogaj.

Če pa bi radi preverili, ali zmorete še hitreje, potem se na Roglo podajte 17. avgusta letos, ko bodo v Kolesarskem klubu Rogla organizirali že 21. skok na Roglo. Najhitrejši skočijo na Roglo od starta pri Hotelu pod Roglo do vrha v dobrih 40 minutah, od vašega treninga v prvi polovici leta pa je odvisno, koliko boste za enega najbolj napornih kolesarskih skokov pri nas potrebovali vi.