Skoraj kot ravnilo ravna cesta med Danami in Štorjami. V ozadju zasneženi Nanos. Foto: Alenka Ropret
Skoraj kot ravnilo ravna cesta med Danami in Štorjami. V ozadju zasneženi Nanos. Foto: Alenka Ropret
Za izhodišče si vzemite Sežano, od koder se peljete proti uvozu na avtocesto in naprej proti Danam. Foto: Alenka Ropret
Na koncu Štorij zavijte levo proti Štanjelu. Cesta postane bolj razgibana. Foto: Alenka Ropret
Tura postane med Kazljami in Štanjelom bolj razgibana. V ozadju Nanos. Foto: Alenka Ropret

Lepe, če ne najlepše ceste pri nas, 10 stopinj več kot v notranjosti države in slabih 50 nezahtevnih kilometrov so odličen razlog, da kolesarsko sezono začnete že marca.

Trasa: Sežana–Štorje–Kazlje–Ponikve–Kobdilj –Kobjeglava–Komen–Krajna vas–Dutovlje–Tomaj–Križ–Šmarje–Sežana
Čas: od dobre ure do dveh ur
Dolžina: 47 kilometrov
Skupni vzpon: 300 metrov
Težavnost: 2/5

Še preden bo med profesionalnimi kolesarji na sporedu znana spomladanska klasika po Flandriji, lahko v Sloveniji odpeljete svojo spomladansko klasiko. Nič manj slikovito, kot je dirka po Flandriji, in s precej manj predrtimi zračnicami, kot se jih zgodi na tlakovanih cestah na še eni spomladanski dirki med Parizom in Roubaixom. Slabih 50 kilometrov od Sežane mimo Štanjela do Komna in Dutovelj ter Kosovelovega Tomaja nazaj do Sežane je odlična rekreacijska tura, ki vas bo navdušila z lepimi cestami in s še lepšimi razgledi.

Če ste z avtom, ga pustite v Sežani, za izvoz z avtoceste pa izberite Sežana vzhod – Dane. Ko se toplo oblečete in pripravite kolo ter naravnate kolesarske števce in merilce srčnega utripa, se s kolesom zapeljite nazaj proti uvozu na avtocesto in sledite skoraj kot ravnilu ravni cesti proti Danam in naprej proti Štorjam. Vseskozi boste imeli pred sabo zasnežen Nanos, medtem ko boste sami sneg videli le še v kakšni senčni vrtači. V Štorjah zavijte levo proti Štanjelu. Cesta postane malo bolj razgibana, vijugasta in tudi krajši klanci se pojavijo, ampak … nič napornega.

Mimo Štanjela in Komna do Kosovelovega Tomaja
Kolesarjenje po Krasu je en sam užitek. Na vrhu tistih kratkih klancev pa lahko v daljavi že vidite Štanjel. Ko se mimo Ponikev pripeljete do vznožja tega slovenskega arhitekturnega bisera, v Kobdilju pri bencinski črpalki zavijte proti Komnu. Cesta se do Kobjeglave še malo vzpne, nato pa rahlo spušča po širokem kraškem polju proti Komnu. Za sabo imate že polovico ture. Ko se zapeljete iz Komna, vas pričaka malo daljši klanec, kjer tiste, ki so med zimo malo lenarili in so se v klanec zapodili prehitro, lahko zapečejo mišice, ampak brez skrbi … klanca je kmalu konec.

Spet se vozite malo gor in malo dol po tipični suhi kraški pokrajini mimo odcepa za Pliskovico in skozi Krajno vas do Dutovelj. Uživate na lepih, nič luknjastih in neprometnih cestah, pred sabo imate v daljavi zasneženo Vremščico in še dlje Snežnik. V Dutovljah, do cilja je še 10 kilometrov, zavijete desno v krajši klanec, ki pelje skozi vas, in se skozi Tomaj, tista obnovljena hiša na začetku vasi je Kosovelova, peljete skozi Križ in Šmarje nazaj proti Sežani. Še krajši klanec, ko se zapeljete pod avtocesto, desno in že ste v Sežani na izhodišču oziroma pri avtomobilu.

Dopoldne kolo, popoldne pa ogled severnega pekla
Pot bo tistim, ki ste že na začetku sezone dobro pripravljeni, vzela manj kot uro in petnajst, a tudi tisti, ki ste čez zimo malo manj migali, boste brez postankov za fotografiranje naokoli v dveh urah. Skupnega vzpona se bo na 47 kilometrih nabralo za okoli 300 metrov.

Torej, koristna in slikovita tura za začetek sezone. A če jo imate v načrtu za zadnji marčevski konec tedna ali prvega aprilskega, jo odpeljite ali v soboto ali v nedeljo zjutraj, kajti popoldne mora biti tudi kolesar pred televizorjem. 31. marca zaradi dirke po Flandriji, kjer bo belgijski serijski zmagovalec za spomladanske klasike Tom Boonen naskakoval zgodovinsko četrto zmago. Teden pozneje pa še zaradi severnega pekla, dirke Pariz–Roubaix, kjer bo isti kolesar tudi na tej dirki poskušal osvojiti zgodovinsko, tokrat že peto zmago, s katero bi prehitel tudi legendarnega specialista za enodnevne dirke Rogerja De Vlaemincka, s katerim si zdaj lastita vsak po štiri.