Uredniški izbor
Nova informativna tabla o Triglavskem ledeniku ponuja pregleden zbir podatkov o našem, poleg ledenika pod Skuto, edinem ostalem ledeniku. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Ob našem obisku je bil Triglavski ledenik odet v meglo in oblake. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Prvi ogledovalci nove table na Kredarici. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Povprečna temperatura zraka v talilnem obdobju med majem in oktobrom narašča vse od leta 1955. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Konec avgusta bo v okviru projekta Očistimo gore potekalo čiščenje okolice Triglavskega doma na Kredarici, teže dostopnih predelov pod sanitarijami doma in Snežne konte, alpinisti – gorski reševalci pa bodo očistili širše območje Triglavskega ledenika in njegovih teže dostopnih predelov, v katerih so se v desetletjih nabrali številni odpadki, ki so večino leta pokriti s snežno odejo. Foto: MMC RTV SLO
Pogled v preteklost: kakšna je bila nekoč Triglavska koča na Kredarici in Triglav z ledenikom v ozadju. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO

Dodaj v

Triglavski ledenik ‒ več nadpovprečno snežnih sezon je upočasnilo njegovo krčenje

Čistilna akcija ledenika bo konec avgusta
21. avgust 2018 ob 06:40
Kredarica - MMC RTV SLO

Triglavski ledenik je sredi 19. stoletja meril 40 hektarov, ob prvih meritvah sredi 20. stoletja 15 hektarov, v začetku tega stoletja, natančneje leta 2003, pa je prvič meril manj kot 1 hektar, in sicer 0,7 hektara, kar je manj od velikosti nogometnega igrišča.

Velikost se malo spreminja, lani je meril 0,7 hektara, je je za MMC dejal Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, kjer ledenik spremljajo že od leta 1946. Na vprašanje, kdaj naj bi po predvidevanjih izginil, je odgovoril, "da je težko natančno napovedati, ob spletu zelo neugodnih okoliščin lahko tudi v nekaj letih, najverjetneje pa v nekaj desetletjih".

Ob našem obisku Kredarice na začetku avgusta je bil ledenik viden le vsake toliko, saj so se na območju izmenjevali veliki oblaki in megla. A bežen razmik je razkril rahlo rumenkasto barvo snega, ki prekriva ledenik. "Sneg je malce rumen zaradi saharskega peska. Aprila je dvakrat naneslo, da je iznad Afrike prineslo pesek, potem je bil pa dež," je pojasnil Pavšek. S sodelavcem je bil na prav posebni misiji, ki smo ji prisostvovali tudi mi: na pomožni objekt Triglavskega doma na Kredarici sta namestila informativno tablo o ledeniku (pripravili so jo s pomočjo Zavarovalnice Triglav, na Kredarico pa jo je pripeljal helikopter Slovenske vojske) s ključnimi podatki o njem: kako se je spreminjala njegova velikost, višina snežne odeje, kakšna je povprečna temperatura zraka v talilni sezoni med majem in oktobrom, na ogled pa je tudi nekaj izjemnih fotografij ledenika in ledeniških razpok.

Očistimo gore: čiščenje ledenika
V torek in sredo, 28. in 29. avgusta, bo, če bodo to dovoljevale vremenske razmere, v okviru projekta Očistimo gore potekala čistilna akcija, v kateri se bodo prostovoljci posvetili čiščenju okolice Kredarice, alpinisti pa bodo počistili območje ledenika. Akcije se bomo udeležili tudi mi.


Prvo ime ledenika Zeleni plaz
Triglavski ledenik je bil sprva znan pod imenom Zeleni plaz ali Zeleni sneg, in sicer zaradi zelene barve firnovega ledu, ki se sčasoma spremeni v ledeniški led. To so opazili že med prvim dokumentiranim pristopom na Triglav leta 1778.

Od leta 1946 ledenik spremljajo sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki redno merijo in dokumentirajo ledenik. "Od leta 2007 ga merimo vsako leto; gre za geodetsko izmero, ki je podobna tisti, ko vam odmerijo parcelo za gradnjo, natančneje njeno velikost (površino)," pojasnjuje Pavšek.

Opazovanje triglavskega ledenika je najdlje trajajoč raziskovalni projekt v Sloveniji, pri tem pa so jim v veliko pomoč opazovalci vremena na bližnji meteorološki postaji Kredarica. Več o delu vremenskega opazovalca preberite tukaj.

Krčenje se je v zadnjem desetletju zaustavilo
Ledenik, ki leži na severni strani Triglava na nadmorski višini med 2.400 in 2.500 metri, je zaradi svoje lege na jugovzhodnem robu Alp bolj občutljiv na podnebne spremembe kot ledeniki osrednjih Alp, zato se njegova površina vztrajno manjša. V zadnjih desetletjih je brez ledeniških razpok in se ne premika, zato ga uvrščamo med male ledenike ali glacierete. Med letoma 1983 in 2003 so merilci izmerili tudi najhitrejše krčenje ledenika, ki pa se je v zadnjem desetletju zaustavilo. Tako so strokovnjaki glede življenjske dobe ledenika zdaj bolj optimistični, kot so bili pred leti.

Na vprašanje, kaj je razlog, da se je krčenje ledenika upočasnilo, Pavšek odgovarja: "Več nadpovprečno snežnih sezon v zadnjem desetletju oz. več padavin v času, ko tam večinoma sneži (od novembra do aprila)."

Štiri obdobja
Obdobje meritev z vidika spreminjanja ledenika kronološko delimo na štiri dele: prva leta do leta 1964 je zaznamovalo krčenje ledenika. Leta 1952 je bil ledenik prvič geodetsko izmerjen, kar je omogočilo tudi izračun prostornine ledenika. Drugo obdobje, od leta 1965 do leta 1982, je zaznamovala stagnacija v krčenju ledenika. V večini let je ledenik tudi ob koncu talilne dobe prekrival sneg. Tretje razdobje med letoma 1983 in 2003 je zaznamovalo najhitrejše umikanje ledenika. V devetdesetih letih 20. stoletja so posodobili meritve, leta 1999 so začeli tudi redne fotogrametrične meritve, istega leta pa so prvič izmerili debelino ledu z georadarjem. V zadnjem razdobju, po letu 2003, se je krčenje ledenika znova upočasnilo, kažejo podatki. Ali je ta trend le prehoden, se bo pokazalo že v naslednjih letih.

Od januarja 2015 je mogoče ledenik spremljati tudi prek spletne kamere, ki so jo v okviru projekta Preučevanje slovenskih ledenikov namestili na pomožni objekt Triglavskega doma na Kredarici. "1. januarja 2015 smo dali javno sliko, tako da lahko dogajanje spremlja vsakdo. Kamera inštituta večkrat ujame tudi snežni plaz in padajoče kamenje, posledico skalnih podorov," je pojasnil Miha Pavšek z inštituta in dodal, da so na spletni strani objavljeni posnetki v nižji resoluciji, kot so originali; sliko pa spredaj tudi odrežejo, da se ne vidi bližnjih mimoidočih. To pa ni edina kamera na Kredarici, tri ima nameščena tudi Agencija za okolje (ARSO); ena je prav tako usmerjena proti Triglavu.

Spreminja se tudi flora
Ravno tisti dan, ko so sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU namestili tablo s podatki o ledeniku, smo na Kredarici srečali tudi skupino biologov, ki preučujejo, kako poteka razvoj vegetacije na območju nekdanjega ledenika. "V okviru čezmejnega projekta Nat2Care (Interreg Italija-Slovenija) raziskujemo periglacialno floro, to je flora, ki raste na območjih nekdanjih ledenikov. Preučujemo, kakšen je razvoj vegetacije po umiku ledenika. Letos bomo naredili splošen popis območja, prihodnje leto pa bomo izbrali nekaj ploskev, jih označili in jih natančno popisali, potem je pa cilj, da bi na 5 ali 10 let spremljali dogajanje," je cilj projekta opisala Sanja Behrič s Triglavskega narodnega parka. Glavni namen projekta je ohranjanje in izboljšanje (poznavanja) biodiverzitete na območju Julijskih Alp, ki je pomembno naravno območje tako v Sloveniji kot Italiji in je tudi del evropskega omrežja Natura 2000. Kot je pojasnila njena sodelavka Tanja Menegalija, gre za prenos dobre prakse. "Podobno raziskavo so delali na kaninskem ledeniku v Italiji. Metodologijo so tam že razvijali, predvčerajšnjim smo bili tam in se seznanili z izsledki. Tako da bomo potem lahko primerjali razvoj flore na dveh območjih." Kot sta še dodali, je na prvi pogled na območju nekdanjega ledenika videti zgolj kamenje, bližnji pogled pa razkrije, da je tam že kar nekaj rastlin. "Gre za vrste, ki rastejo na meliščih in v skalnih razpokah. Smo pa našli macesen nad Triglavsko severno steno, na 2200 metrih, kar je zelo visoko za macesen."


"Očistimo gore"
V torek in sredo, 28. in 29. avgusta, bo, če bodo to dovoljevale vremenske razmere, v okviru projekta Očistimo gore potekala čistilna akcija, v kateri se bodo prostovoljci posvetili čiščenju okolice Kredarice, alpinisti pa bodo počistili območje ledenika. Akcije se bo udeležil tudi MMC. Kot pojasnjuje Pavšek, "smeti na ledeniku ni veliko, vsaj če primerjamo s kakšnim obljudenim 'dolinskim' krajem. Večinoma gre za dele planinske opreme, ki jih je z grebena nad ledenikom, kjer poteka pot na Triglav, neprevidnim ali nerodnim planincem odnesel veter ali pa so jim padli iz rok/nahrbtnikov ipd. Nekaj pa je še vedno pravih odpadkov, kot so pločevinke, plastenke in druga embalaža, ki razpadajo zelo počasi …"

Ksenja Tratnik
Prijavi napako
Komentarji
debilnijanez
# 21.08.2018 ob 08:04
Nova informativna tabla o Triglavskem ledeniku ponuja pregleden zbir podatkov o našem edinem ledeniku.

Edini slovenski ledenik?

Kolikor jaz vem, je še ledenik pod Skuto (cca 2ha).
Seneca
# 21.08.2018 ob 07:43
Mesec ali dva nazaj je bila na TV oddaja kako se ledenik še vedno vsako leto krči, danes pa preberem, da se ne krči že 10 let.
Seneca
# 21.08.2018 ob 07:44
ST11, verjetno obstaja kakšna fotografija iz tistih časov, s pomočjo nje prav veliko ne moreš zgrešiti.
Binder Dandet
# 21.08.2018 ob 12:10
"V 16. stoletju je bil obseg Triglavskega ledenika manjši kot leta 1957, kar se lahko sklepa na podlagi razmer v Visokih Turah, kjer so v 16. stoletju ob robu ledenikov v rudniških rovih kopali zlato in srebro nato pa so rudnike ponovno prekrili ledeniki."

"Triglavskega ledenika v zadnji tretjini srednjega veka zaradi toplega podnebja najbrž ni bilo. V sredini 19. stoletja pa je bil velik okrog 40 ha. To obdobje, ko so bili vzhodnoalpski ledeniki največji, imenujemo »mala ledena doba«."

https://sl.wikipedia.org/wiki/Triglavski
_ledenik

Očitno ledenika pred 500+ leti ni bilo. Nakar se je počasi formiral. Očitno je vrh dosegel v 18. in 19. stoletju. Takrat pa se je tudi začel krčit in očitno se je v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja več kot prepolovil.

Mene moti pri dojemanju podnebnih značilnosti, ker se za referenčno stanje vzame stanje na poljuben datum v 20. stoletju in vsako spremembo označi za kritično. Oziroma je tendenca v razmišljanju, da so samo takratne podnebne razmere normalne.
paraBellum
# 21.08.2018 ob 08:32
1 hektar ni ledenik ampak snežna zaplata...
pepieinschlag
# 21.08.2018 ob 07:06
Ob našem obisku Kredarice na začetku avgusta je bil ledenik viden le vsake toliko, saj so na območju izmenjevali veliki oblaki in megla.

Ja, megla…
Ko sem sam začel zahajati v hribe (in na Triglav) in je bila preko podov in ledenika megla tako gosta, da se ni videl prst pred nosom, smo sledili zvoku črpalke (agregata), ki je poganjal vodo izpod ledenika do bajte.
Sledili smo zvoku in cevem, dokler se nismo skoraj zaleteli v kočo, oz. Dom.

Pozneje pa je ledenik vidno pobiralo iz leta v leto.
Pa tudi pot tik pred Domom poteka drugje.
melanholik
# 21.08.2018 ob 11:19
No da smo si na jasnem glede nečesa - Triglavskega ledenika praktično ni več. Dokaz za to je stanje izpred par let po ekstremno suhi zimi in vročem poletju (mislim da je bilo 2012), ko je bilo tam praktično vse kopno. In če je sedaj stanje tako, da po suhi zimi lahko pobere vse, potem je sklep jasen - tam ni več skoraj nič starega ledu, tisto je v bistvu le snežišče. In če ni starega ledu, potem to ni ledenik, jasno. Pravi ledenik ne okopni nikoli. V vročih poletjih lahko pobere ves sneg, ampak spodaj je še vedno led.
Seneca
# 21.08.2018 ob 10:18
ups, neprava povezava:

KLIK
ZIZITOP
# 21.08.2018 ob 08:45
leta 2003, pa je prvič meril manj kot 1 hektar, in sicer 0,7 hektara, kar je manj od velikosti nogometnega igrišča.

Nogometno igrišče ima v principu pol hektarja (50x100m) veliko jih je malo večjih. Se pravi, da nekomu manjka matematika in logika.
Nikolaj
# 22.08.2018 ob 08:36
Globalno segrevanje se je torej zaćelo že v obdobju od 1850 dalje, ko je bil vpliv človeka na podnebje zanemarljiv, kar je zgolj dodaten dokaz, da za segrevanje Zemlje ni odgovoren človek, temveč gre za normalen vremenski ciklus izmenjevanja "toplo-hladno".
Zelo preprosto.
Boštjan Božič
# 21.08.2018 ob 10:06
ZIZITOP
Nogometno igrišče ima v principu pol hektarja (50x100m) veliko jih je malo večjih. Se pravi, da nekomu manjka matematika in logika.

Nogometno igrišče ima dovoljene mere širine 45m - 90m in dolžine 90m - 120m. Velja še to, da ne sme biti kvadrat (torej 90m ×90m).
Res pa je, da v SLO veliko igrišč čez 100m nimamo.
HOR
# 22.08.2018 ob 16:11
"...Nova informativna tabla o Triglavskem ledeniku ponuja pregleden zbir podatkov o našem, poleg ledenika pod Skuto, edinem ostalem ledeniku..."

...
To sta slovenska lednika na področju Republike Slovenij. V sedanji Avstriji pa je ledenik z izvorno slovenskim imenom Pastirica (nemško Pasterze) pod Velikim Klekom (nemško Großglockner, ki je s 3798m najvišji vrh Avstrije in Visokih Tur), ki je tako jasno iz preteklega etnično slovenskega ozemlja, za kar bi se spodobilo, da se ga tudi tretira, kot (izvorno) slovenski ledenik ( ki je eden največjih v Evropi)...

Za ledenik Pastirica so znanstvene raziskave pokazale, da je bil pred nekaj preteklimi tisočletji tudi manjši, kot sedaj, oziroma je velikost nihala, kar seveda nima povezave s CO2 pač pa z naravnim dogajanjem oziroma naravnimi klimatskimi nihanji...
solo1.rale
# 21.08.2018 ob 19:22
Kakšne barve alarm bomo poslali v javnost? Vijolično?
AM
# 21.08.2018 ob 11:15
A ne pravijo, da se Zemlja segreva?
GORILA
# 21.08.2018 ob 10:24
Jep, najbrz so sredi 19. stoletja, ko je bil ze vzpon na Kredarico pravi podvig, tovorili fotografske "masine" tja gor le zato, da bi slikali ledenik.

...ah daj no! Kaj pa če obstajajo zapisi, kjer je kakšen lovec (ali krivolovec), domačin, zeliščar... opisal, do kam je segal?
Seneca
# 21.08.2018 ob 10:17
@Jep, najbrz so sredi 19. stoletja, ko je bil ze vzpon na Kredarico pravi podvig, tovorili fotografske "masine" tja gor le zato, da bi slikali ledenik.

Ja no ni ravno iz leta 1850:

Triglavski ledenik leta 1887
ST11
# 21.08.2018 ob 10:05
... ampak Seneca, ne razumi me narobe, za razliko od drugih minusarjev, si vsaj podal svoje mnenje, za kar se ti zahvaljujem, kajti vprasanje ni bilo postavljeno provokativno, le zanima me, kdo je posredoval podatke, da je pred 200 leti ledenik meril 40 hektarjev.
maliP
# 21.08.2018 ob 08:24
Preveč se sekiramo, planet (ali bog ali sistem ali ne vem kaj???) nas bo fu..il iz sebe kot je že vse , ki so naredili preveč škode (dinozavri in najbrž še kaj??). Prav dosti časa nam ne ostane več, ene dve tri generacije pa bo konec, tako da dejmo uživat. ;-)
Binder Dandet
# 23.08.2018 ob 10:24
S kondicijo je tako. Če greš 2 dnevno, pride vsaka babica.:) Mi smo šli enodnevno, 6 ur gor, 5 dol. Nepripravljeni. Sem bil 3 dni čist trd. Nisem zmogel najmanjše klančine.:)

Pobrskaj na unem linku še za druge poti. Ker štartaš lahko tudi nekaj 100m višje, kar se pozna pri naporu.
Binder Dandet
# 23.08.2018 ob 10:18
Do koč Kredarica ali Planika imaš različne poti. Pri enih je treba vmes preplezati navpične stene. Pri drugih imaš običajno gorsko pot, nobenih prepadov. Kar se pa vrha tiče, tam pa je skala, tako da je potrebno nekaj plezanja z držanjem za zajlo. Jaz sem samo do Planike prišel, ker se je potem poslabšalo vreme. Šli smo pa iz doline Kot in ni bilo prezahtevno.

http://www.hribi.net/gora/triglav/1/1
HOR
# 22.08.2018 ob 16:31
"...Povprečna temperatura zraka v talilnem obdobju (Triglavskega ledenika ) med majem in oktobrom narašča vse od leta 1955..."

In ima tudi še kar solidno korelacijo z naraščanjm in padanjem števila sončnih ur na Kredarici...
hervard
# 22.08.2018 ob 16:28
Hvala bogu da je Trump prevzel vodenje vremenske politike. Ledenik se je že nehal topiti.
HOR
# 22.08.2018 ob 15:53
@ishgilliath
# 21.08.2018 ob 10:15
patriot1970
"...Zdaj ne vem koliko si ti star, ampak industrijska revolucija (ki je sprožila močno povečan trend segrevanja ) je verjetno bolj obdobje tvojih pradedov, kot tvojih staršev..."

Po znanstvenih hipotezah (le hipoteze so, ker so hipoteze o človeških CO2/toplogrednih emisijah, kot glavnih vzrokih klimatskega dogajanja nedokazane) so imele človeške emisije "toplogrednih plinov" odločilen vpliv na klimo (in temperaturo) Zemlje šele po letu 1950, ko pa je bilo do ca. leta 1975 globalno ohlajanje...(!?...)
Podobna stopnja segrevanja, kot po letu 1980 pa je bila že v prvi polovici 20 stoletja, torej pred 1950. Sedanji daljši cikel segrevanja pa se je začel že po koncu male ledene dobe (komaj v kateri je nastal triglavski ldenik...) ca. ob koncu 17. stoletja, kar je vsaj 150 let pred začetkom industrijske revolucije 1850, ki tako sploh ni nikakršen realni mejnik (sedanjega cikla) globalnega segrevanja...
Podatki o višini in stopnji preteklega segrevanja se sicer nekaj razlikujejo, vendar je segrevanje od vsaj ca konca 17. stoletja sprejeto dejstvo...
klik...
klik...
exwannabe
# 21.08.2018 ob 11:05
Po koncu zime naj napnejo čezenj folijo pa bo vsako leto večji....
zapravico
# 30.08.2018 ob 07:44
Ne povejo pa, da je ozonska luknja čedalje večja in to je davek na razvajenost modernega človeka
luckyss
# 28.08.2018 ob 09:46
Triglavski ledenik ‒ več nadpovprečno snežnih sezon je upočasnilo njegovo krčenje

Zanimivo...lahko bi napisali tudi, da je ledenik spet v porastu ..
V članku o CO2 verjetno ne bi napisali, da je porast tega plina v upadanju, ampak, da vztrajno narašča ;))
sandi79
# 24.08.2018 ob 10:04
Trend globalnega segrevanja se očitno upočasnjuje... Še malo, pa bo vrhunec, potem pa bo spet globalno ohlajanje. Kot že ničkolikokrat doslej. Podnebje se vrti v večstoletnih ciklih... Tudi pred 1000 leti je bilo toplo, a takrat ni bilo tehnologije in resursov, da bi merili temperaturo in njene spremembe...
sik
# 22.08.2018 ob 17:16
Šel bi gor pa ne vem kakšna je pot.
Ali so prepadi je potrebno plezalno znanje, ali le kondicija.
Če vidim pod sabo prepad mi ni prav prijetno namreč.
Bom verjetno kar "nepravi" Slovenec ostal.
Ljubiljančan
# 21.08.2018 ob 21:32
@ZIZITOP
Nogometno igrišče ima v principu pol hektarja (50x100m) veliko jih je malo večjih. Se pravi, da nekomu manjka matematika in logika.

Načelno je igralna površina nogometnih igrišč 105m X 70 m, kar je skoraj 0,8 ha. Če dodamo še 2,5 m zelenice za črto, pa je več kot 0,8 ha (110X75).
hepan
# 21.08.2018 ob 11:03
In kaj ce se tali. To ni zivo bitje, to je kos ledu in kamenja
ishgilliath
# 21.08.2018 ob 10:15
patriot1970
Zdaj ne vem koliko si ti star, ampak industrijska revolucija (ki je sprožila močno povečan trend segrevanja ) je verjetno bolj obdobje tvojih pradedov, kot tvojih staršev....
cabbage
# 21.08.2018 ob 08:29
@debilnijanez: mogoče ga imajo oni za avstrijskega. Ali pa je z arbitražo pripadel HR.
ST11
# 21.08.2018 ob 10:02
@seneca
ST11, verjetno obstaja kakšna fotografija iz tistih časov, s pomočjo nje prav veliko ne moreš zgrešiti.

Jep, najbrz so sredi 19. stoletja, ko je bil ze vzpon na Kredarico pravi podvig, tovorili fotografske "masine" tja gor le zato, da bi slikali ledenik.
patriot1970
# 21.08.2018 ob 08:37
....sredi 19. stoletja meril 40 hektarov, ob prvih meritvah sredi 20. stoletja 15 hektarov, v začetku tega stoletja, natančneje leta 2003, pa je prvič meril manj kot 1 hektar,...

Ja hudiča,...nisem vedel da so za globalno segrevanje in/oziroma klimatske spremembe odgovorne že generacije mojih pradedov,...in ne le generacija mojih staršev!? :)
Clown
# 21.08.2018 ob 07:17
Mogoče bi pa Al Gore imel kakšen strokoven vpogled glede tega :)
ST11
# 21.08.2018 ob 07:43
"Triglavski ledenik je sredi 19. stoletja meril 40 hektarjev, ob prvih meritvah sredi 20. stoletja 15 hektarjev ..."

Kako lahko vedo, da je ledenik sredi 19. stoletja meril 40 hektarjev, ce so ga prvic izmerili sele sredi 20. stoletja?
Takole, z ocenjevanjem "od oka" izpred 200 let, je lahko meril 50 ali tudi samo 30 hektarjev.
Kazalo