Uspešna Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 47 glasov Ocenite to novico!
false
Elan Amphibio 16 Ti 2 je bil nagrajen na dveh najpomembnejših športnih sejmih na svetu; münchenskem sejmu Ispo in ameriškem Ski Magazin Show Stopper. Foto: Gigodesign
       Gretje v smučarskem čevlju ni novost, je bilo pa do zdaj zasnovano relativno okorno.       
 Luka Stepan
Sescape
Gigodesign je pri jadrnici Seascape 27 oblikoval notranjost in nekatere zunanje rešitve. Foto: Gigodesign
       Do nas je prišel Matej Feguš s prototipom, ki je bil zelo drugačen, bolj okrogel. Na začetku smo se pogovarjali, kaj bi se dalo narediti z minimalnimi popravki, da bo zadeva stala, No, in potem smo mi vse obrnili na glavo in nastal je Beatnik.       
 Luka Stepan
Donar
Beatnik je prvi stol z vgrajeno tehnologijo Apple AirPlay, podpira pa tudi komunikacijo z BlueToothom za prenos zvoka z mobilnih telefonov, tabličnih in prenosnih računalnikov, TV-sprejemnikov in sistema Apple TV. Foto: Gigodesign
       Po navadi rečemo 'ne' tistim, ki pridejo do nas samo po "lepo obliko". Če nam jih ne uspe prepričati, da je dizajn več - da mora biti vgrajen od začetka razvoja projekta, saj lahko bistveno izboljša ne le videz, ampak tudi funkcionalnost izdelka, ali pa optimizira stroške ali čas izdelave in s tem poveča dodano vrednost.       
 Luka Stepan
Projekt prenove in poenotenja celostne grafične podobe Javne uprave Republike Slovenije je vključeval razvoj nove črkovne vrste Republika, ki zagotavlja dodatno prepoznavnost in razlikovalnost. Foto: Gigodesign
       Na drugi strani imamo nabor GIGODESIGNEDTM, v katerega med drugim sodi tudi Seascape2x. V to kategorijo uvrstimo projekte, za katere menimo, da se pri njih ni izrazila le njihova estetika, ampak so imeli tudi poslovni uspeh. Da je torej izdelek ali projekt spodbudil večjo prodajo, višjo ceno, več zanimanja. Da so to presežki našega procesa kot posledica dobrega sodelovanja z naročnikom.       
 Luka Stepan
Leis
Tržna znamka Leis oživlja večstoletno slovensko tradicijo suhe robe, ki izvira z Dolenjske. Leseni pribor za solato ima vgrajene magnete. Foto: Gigodesign
Bigfish
Zložljivo kolo Bigfish (za Studio Moderna) je namenjeno za urbana središča, saj gremo lahko z zloženim kolesom na avtobus ali vlak, kot tudi za jadrnice in barke. Foto: Gigodesign
froc
Froc je nastavljiv otroški stol od 8. meseca do 10. leta staroeti. Foto: Gigodesign
       S podjetjem MESI, ki se ukvarja z razvojem medicinskih naprav, smo razvili sistem za primarne in sekundarne ambulantne zdravnike, v katerem sta, recimo, merilec krvnega tlaka ali EKG-modul, ki ga upravljaš prek tablice. Module in meritve, ki jih opravlja, torej program za merjenje, lahko zdravnik po potrebi dokupuje in nadgrajuje – odvisno od potreb ambulante.       
 Luka Stepan
Ekipa kolektiva Gigodesign
Oblikovalski kolektiv oblikovalske agencije Gigodesign tvori približno 20 industrijskih, produktnih, grafičnih in digitalnih oblikovalcev ter programerjev. Foto: Andraž Šapec

Dodaj v

Gigodesign Elanovim smučem priboril prestižno nagrado red dot

Intervju s kreativnim direktorjem Gigodesigna Luko Stepanom
1. junij 2015 ob 06:18,
zadnji poseg: 1. junij 2015 ob 15:42
Ljubljana - MMC RTV SLO


Nagrada red dot za Elanove smuči ni prva nagrada za najuspešnejšo slovensko oblikovalsko agencijo Gigodesign, ki je sodelovala tudi pri razvoju najlažje ženske smuči na svetu, večkrat nagrajene jadrnice in zvočnega stola Beatnik.

"Da oblikuješ smuči, ni treba znati smučati," pravi kreativni direktor agencije Gigodesign Luka Stepan. "Če si po srcu pravi oblikovalec, najdeš neko skupino, ki ima znanje s področja, ki se ga lotevaš, in se od te skupine poskusiš čim več naučiti. Logično je, da nisi najboljši v vsem," doda sogovornik, ki je pred petimi leti magistriral na prestižni oblikovalski šoli Royal College of Art v Londonu.

Oblikovalski kolektiv v katerem je 20 produktnih, grafičnih in digitalnih oblikovalcev ter programerjev in strokovnjakov za tržne znamke je zasnoval in oblikoval tudi večkrat nagrajeno jadrnico Seascape 27, celostno prenovo celotne linije počitniških prikolic Adria Mobil in stol z integriranim zvočnim sistemom Beatnik. Poleg celostnih grafičnih podob za različna podjetja razvijajo tudi svoje blagovne znamke, kot sta 'Sitty', večnamenski cestni stebriček, in 'Leis', leseni magnetni kuhinjski pribor.

Oblikovalska agencija Gigodesign je kot pobudnik in partner Kompetenčnega centra za design management, ki podjetjem pomaga uporabljati oblikovanost za izboljšanje poslovnih rezultatov, in soustanovitelji oblikovalskega pospeševalnika DesignForward, s katerim so aktivno posegli v mednarodno areno star-upske kulture, prejela tudi nagrado Trend 2014.


Najprestižnejšo oblikovalsko nagrado na svetu red dot so letos prejele Elanove smuči Amphibio 16 Ti 2 Fusion in SLX Fusion, ki ste jih v Gigodesignu razvili skupaj z naročnikovo razvojno skupino. Kakšne so lastnosti teh smuči?
To sta dve zelo različni smučki. SLX je tekmovalna smučka za navadne smrtnike, ki si želijo hitrih slalomskih zavojev. Amphibio pa je bolj vsestranska smučka. Število '16' na smučki pomeni, da je v družini Amphibio najmočnejša smučka za najboljše amaterske smučarje. Oznaka 'Ti 2' pa označuje konstrukcijo, ki je z dvema ojačitvama iz titana hkrati lahka in izjemno trdna.

Zanimiv je tudi nagrajeni smučarski Delight set, z najlažjo žensko smučko na svetu in smučarskim čevljem z vstavljenim gretjem, ki je nastal v sodelovanju z Alpino.
Gretje v smučarskem čevlju ni novost, je bilo pa do zdaj zasnovano relativno okorno. Tisti, ki so razvijali prvo generacijo gretja, so to naredili dosti na prvo žogo. Ti sistemi so namreč stalno greli stopalo, pa če je bilo to potrebno ali ne. Alpina je to razvila na način, da so grelne enote tam, kjer je stopalo najbolj občutljivo na mraz. Takrat, ko smučar začuti hlad, s pritiskom na gumb sproži gretje. To pa traja le toliko časa, da izboljša udobje in ne celoten čas smučanja. Ravno zato na smučarskem čevlju ni več nerodno velike baterije, saj so te vstavljene v mehki del čevlja. Zanimivost je tudi ta, da lahko baterije napolniš v avtomobilu kar prek priključka za cigarete.

Kako pa ste razvili najlažje ženske smuči na svetu?
Ideja, da bi se podali v projekt najlažje, a še vedno kakovostne smučke, je prišla iz Elana. Ko oblikuješ smučko, imaš v mislih, da je to orodje, ki človeku omogoča zabavo na snegu. Pogosto se namreč pozabi, da rekreativnemu smučarju niso toliko pomembne lastnosti smuči, ampak njihova uporabnost. Ena družina ima lahko na smučišču od štiri do pet parov smuči, zato mora biti rokovanje z njimi, ko niso na nogah, enostavno. Mnogi se zato ne odločijo za smučanje, saj se jim zdi oprema preokorna predvsem pri prihodu na smučišče in odhodu z njega.

Projekti Gigodesigna imajo širok razpon od magnetnega lesenega pribora do jadrnice, od zložljivega kolesa Bigfish do celostne prenove počitniških prikolic. Si kakšnemu naročniku upate reči ne, saj se ne počutite dovolj kompetentne?
Po navadi rečemo 'ne' tistim, ki pridejo do nas samo po "lepo obliko". Če nam jih torej ne uspe prepričati, da je dizajn več da mora biti vgrajen že od začetka razvoja projekta, saj lahko bistveno izboljša ne le videz, ampak tudi funkcionalnost izdelka, optimizira stroške, čas izdelave, s tem poveča dodano vrednost ... Seveda je vsak projekt izziv in skoraj neodgovorno bi bilo, če bi ignorantsko rekli 'ne', vsaj dokler ne dobiš celovitega mnenja tudi na svoji strani.

Soustanovitelj Gigodesigna Miha Klinar rad poudarja, "da se marketing začne pri razvoju proizvoda in ne pri promociji".
Dober primer sta zgodbi Samsunga in Appla, kjer Samsung veliko več sredstev nameni za promocijo in manj v razvoj, Apple pa ravno obratno. Manj kot imaš konkurenčen proizvod, več boš posledično vložil v njegovo promocijo. V določenih primerih je del razvoja lahko že javen, saj s tem lahko že črpaš povratne informacije s potencialnega trga. Ne deluje pa tak način pri vseh projektih. Bojazen pred kopiranjem je včasih odveč, saj ti ravno prva prisotnost daje časovno prednost. Tržno zanimive projekte pa se bo vedno kopiralo.

Kavna skodelica v obliki kozjega roga Goat Mug ima že svojo kitajsko kopijo, pa ga sploh še ni na tržišču!
To so takšni absurdi. Od kolega iz Anglije sem slišal, da so našli kopijo lastnega projekta, ki je bil boljše kakovosti kot izvirna zammisel.

Prav poseben projekt je Gigodesign izvedel s podjetjem Donar. Beatnik je prvi stol z vgrajenim zvočnim sistemom tehnologije Apple AirPlay. Je Matej Feguš do vas prišel z idejo, ki je ni znal izpeljati, ali je bila zgodba drugačna?
Z Matejem se poznamo že dolgo, saj je njegovo podjetje v sosednji ulici in smo v preteklosti že sodelovali. To pa je bil prvi projekt, pri katerem smo sodelovali pri razvoju izdelka. Do nas je prišel s prototipom, ki je bil zelo drugačen, bolj okrogel. Na začetku smo se pogovarjali, kaj bi se dalo narediti z minimalnimi popravki, da bo zadeva stala. No, in potem smo mi vse obrnili na glavo in nastal je Beatnik.

Aha, kaj vse ste obrnili na glavo?
Hitro smo ugotovili, da bistvo ni v samem stolu, ampak v poslušanju, torej zasebnosti prostora. To mu omogočajo velike stranice oziroma naslonjalo, ki uporabnika loči od preostalega okolja. V zadnjem desetletju so bili priljubljeni odprti delovni prostori, s tem pa se je porazgubila možnost zasebnosti: ni več prostorov, v katere se umakneš ob, npr. kakšnem bolj zasebnem klicu, konferenci po skypu ipd. Oblika stola torej ustvarja prostor znotraj prostora s tehnologijo, ki omogoča najboljšo izkušnjo zvoka. Bistvo Beatnika torej ni le stol, ampak zvok.

Veliko projektov Gigodesigna je bilo nagrajenih, tudi večkrat. Ali podjetju s tem raste cena ali gre bolj za samopriznanje, da delate konsistentno in ste sposobno vzdrževati določeno raven kakovosti?
Na določenih trgih te nagrade kupci naročnikov prepoznajo kot dodano vrednost izdelka in kot zagotovilo za kakovost, zato se laže odločijo za nakup. Ne bom rekel, da nagrade ni fajn dobiti, še posebej zato, ker je red dot cehovska nagrada. Zagotovo pa pomenijo tudi potrdilo konsistence projektov.

Koliko projektov na leto izvedete?
Ravno zadnjič smo šteli, da je bilo v zgodovini studia, torej od leta 2000, več kot 350 projektov. To je torej več kot 20 na leto.

Imate v Sloveniji konkurenco?
V tem istem štetju smo ugotovili, da smo med večjimi v regiji. V okolici so najbližji primerljivi studii v Gradcu v Avstriji in v Italiji okoli Milana.

In kaj zanimivega ste še ugotovili v tem štetju?
(smeh) Videli smo, da smo v nekaterih stvareh primerljivi s tujino, specifični pa smo v nespecializiranosti. Naš trg je namreč premajhen, da bi se lahko oblikovalski studio specializiral točno v določeno industrijo. Nekateri bi nam posplošitev šteli kot minus, a ravno zaradi tega imamo svež pogled.

Kakšne projekte imate trenutno na mizi?
Bolj po naklučju se je v zadnjih nekaj letih v studiu znašlo kar nekaj medicinskih projektov, ki pa vsi na zelo inovativen način pristopajo k problematiki. Ta inovativnost prihaja predvsem iz premikov, ki se dogajajo na področu mobilnih tehnologij, zabavne elektronike, in le-to vgrajujejo v relativno konservativen trg medicinskih naprav. Današnja medicina je zelo konservativna, na strani uporabnika pa se stvari spreminjajo zelo hitro in v zelo pozitivno smer.

Imate v mislih digitalizacijo?
Ena stvar je seveda elektronska datoteka, pa tudi same naprave obstoječe so drage in kar pregovorno težke za uporabo. S podjetjem MESI, ki se ukvarja z razvojem medicinskih naprav, smo razvili sistem za primarne in sekundarne ambulantne zdravnike, v katerem sta, recimo, merilec krvnega tlaka ali EKG-modul, ki ga upravljaš prek tablice. Module in meritve, ki jih opravlja, torej program za merjenje, lahko zdravnik po potrebi dokupuje in nadgrajuje odvisno od potreb ambulante. S tem se drastično zniža vstopni prag nakupa, da ne govorim o avtomatiziranosti rezultatov meritev z elektronsko datoteko. Projekt je bil ravno predstavljen v Barceloni na konferenci Health 2.0, novembra pa bo uradno predstavljen na medicinskem sejmu Medica v Hannovru.

Med drugim ste naredili tudi celostno grafično podobo za Državni zbor in Javno upravo RS. Če imam pravi podatek, ste državi z novo podobo prihranili 400.000 evrov na leto?
Številka, ki jo navajate, je bila ocena možnega prihranka ob zamenjavi obstoječega sistema s tem, ki smo ga predlagali, in je bila del projekta. Ta projekt tudi veliko pokaže, kako razmišljamo. To je bilo ravno v času zategovanja pasu. Pred tem projektom je imelo vsako ministrstvo in vsak oddelek svojo grafično podobo, vse se je tiskalo vnaprej in za vsakega posebej. Del projekta je bil torej vizualni rezultat in postavitev digitalne knjižnice, ki jo je dovolj preprosto uporabljati, da lahko predloge za dokumente zaposleni v javni upravi natisnejo sami. Pisemska ovojnica z dvema prozornima okencema na primer omogoča, da vizualnao identiteto prevzame izpis na dopisnem listu, tiskanje kuvert tako ni več potrebno. Celotna javna uprava ima tako le eno ovojnico. Zgradiš torej digitalno infrastrukturo z enostavnimi orodji, ki jih lahko končni uporabniki uporabljajo sami, brez pomoči oblikovalca.

Po svetovni krizi je manj naročnikov, ki pa so sicer bolj zvesti. Ste se vi na nove razmere na trgu prilagodili tako, da ste začeli razvijati lastne blagovne znamke, kot so: Sitty, Leis in Froc?
Niti ne, to so bile večne želje. Leis in Sitty sta naši blagovni znamki, pri Frocu pa smo solastniki. Na drugi strani imamo nabor GIGODESIGNEDTM, v katerega med drugim sodi tudi Seascape 27. V to kategorijo uvrstimo projekte, za katere menimo, da se pri njih ni izrazila le njihova estetika, ampak so imeli tudi poslovni uspeh. Da je torej izdelek ali projekt spodbudil večjo prodajo, višjo ceno, več zanimanja. Da so to presežki našega procesa kot posledica dobrega sodelovanja z naročnikom.

V to kategorijo ste uvrstili tudi Donar oziroma zvočni stol Beatnik.
Da.

GIGODESIGNEDTM je torej neke vrste oznaka za zaupanja vredno blagovno znamko?
Točno to.

Na drugi strani pa projekt Oivo, USB-polnilec za pametne telefone, na Kickstarterju ni dosegel zastavljenega cilja …
… pravzaprav smo kampanjo predčasno ukinili. Zagotovo so bile narejene kake napake, ki so se na koncu seštevale. Nekje na sredini projekta je sicer kazalo, da bi dosegli zadani cilj, ki pa bi bil prenizek za zagon proizvodnje. Oivo je bil Marinov projekt (op. p. Marin Medak je prvi Slovenec, ki je preveslal Atlantik), ki je ocenil, da zagona proizvodnje ne more financirati sam. In to odločitev spoštujem. Najslabše bi bilo, da bi dosegli zastavljeni cilj, izvedli bi ga tudi PR-ovsko, a bi se pri naslednjem koraku opekli.


Kateri so pogoji za Uspešno Slovenijo?
Kombinacija vsega. Potrebuješ strukturno oporo na ravni države, da se odloči, v kaj bo vlagala in iz tega ustvarjala dobrobit za svoje državljane. Na mikroravni pa je vsak močan toliko kot ostali posamezniki v tujini. V preteklosti smo imeli enega izmed boljših spletnih omrežij na svetu. Izvedba domiselnih rešitev bi lahko zelo hitro razširili po celem območju, kar je takrat naredila Iskra. Da so nekaj razvili za Rusijo, so tukaj testirali. Korist so imeli uporabniki, podjetje pa je imelo poligon, preden so to izvedli na večmilijonskem trgu. Pri dizajnerskem projektu manke izkoristiš kot prednost.

Katja Štok
Elan
Sescape
Donar
Adria mobil
Adria mobil
Adria mobil
Bigfish
Bigfish
Leis
Leis
Leis
Sitty
Sitty
Oivo
Oivo
froc
Prijavi napako
Komentarji
awesome1
# 01.06.2015 ob 08:31
Elan - najboljše jadrnice, najboljše smučke. Podjetje z izumom carving, ki ga danes vsi uporabljajo, pokradeno podjetje, prodano za drobiž.
darkwader
# 01.06.2015 ob 08:05
Škoda take firme, ima ali je imela globalni potencial. :(
kovalenkov
# 01.06.2015 ob 08:16
Ta firma si je povsem sama kriva. Naša podjetja enostavno ne razumejo, da je domača baza najbolj zvesta. Ampak do nje se pa vedno obnašajo skrajno mačehovsko. Cena Elanovih smuči je že leta vsaj 30% dražja od konkurence (pa že tiste so daleč od ugodne cene). Vsaj na domačem trgu.
Mefisto
# 01.06.2015 ob 09:34
Nekateri tukaj ste zgrešili bistvo. Ta novica se tiče predvsem podjetja Gigodesign, ne Elan-a.
dr.r.
# 01.06.2015 ob 08:34
Kako v propadanju? Kaj pa Gigodesign? Zgrešili ste bistvo.
lojal
# 01.06.2015 ob 06:55
Vse lepo in prav, ampak štejejo samo športni rezultati. Če bi na njih vozila Tina, Anna itd.
kingstone
# 01.06.2015 ob 09:26
tema je gigodesign, pametni komentatorji, tko btw...
sagoza
# 02.06.2015 ob 13:33
"Mnogi se zato ne odločijo za smučanje, saj se jim zdi oprema preokorna – predvsem pri prihodu na smučišče in odhodu z njega." hmm, s tem se nebi glih strinjal, rekreativni smučar vidi samo kako se bo spravil na sneg za tistih deset dni na leto, in ga prav malo briga ali so smučke težke ali lahke. je pa to vsekakor prednost ne pa razlog. Tu se vidi kako tanka je lahko črta, ki definira uspešen produkt od neuspešnega, ko zaradi napačne presoje ali predpostavke zgrešiš bistvo. seveda v tem primeru to ni problem, vsak si želi lahke, poceni in smučke, ali so tudi dovolj funkcionale za rekreativca, pa je že drugo vrašanje :)

"Bistvo Beatnika torej ni le stol, ampak zvok." bistvo Beatnika je občutek zaprtega prostora ki ga dopolnjuje zvok

" Naš trg je namreč premajhen, da bi se lahko oblikovalski studio specializiral točno v določeno industrijo."
e to je problem, kajti specializacija je edina ki te dvigne na sam vrh, ker prinaša dodano vrednost izdelkom skozi inovacijo do katere ne moreš priti, če se z izdelkom uvarjaš tri mesece. To je življenski proces, z izdelki na specifičnem področju živiš, da ti skozi daljše obdobje začnejo odpirati vrata v tisto kar je bilo prej nevidno. Pred kratkim sem bral inervju šefa enega vodilnih oblikovalskih studijev v Italiji, ki se seli na kitajsko seveda. Pravi, design bo v naslednijh par letih mrtev! kaj je misli s tem, ja to da v designu ni inovacije, ampak je le zunanja lupina izdelka. Seveda design dobesedno ni mrtev, ker vsak izdelek potrebuje prikupno lupino, vendar designa kot je bil včasih, ko se je izdelkom poleg estetskih vnašalo tudi funkcionalne in psihološke elemente, tudi etične, je vedno manj. Beatnik bi lahko bil primer takšnega designa, ko izdeleku vneseš življenje, ko dobi karakter.

pohvale Gigodesignu in veliko uspeha še naprej!
REsnica
# 04.06.2015 ob 14:18
sam zelo podpiram oblikovanje na vse področijh, še bolj pa, če je v prid pratični uporabi.

pripombo bi imel edino na ceno. Verjamem, da imamo v sloveniji majhno tržišče in velike stroške.

Všeč mi je Leis leseni kuhinjski pribor, vendar tri lesene kuhalnice iz kakovostnetga lesa in z malim magnetkom ne morejo stati skoraj 40 eurov. To kaže na pohlep. Zelo rad jem kislo mleko z leseno ribniško krošnjarsko žlico ker ima zame na ta način najboljši okus.

če izhajam iz cene za štiri lesene žlice, se prav ustrašim, koliko smo davkoplačevalci plačali za nove fonte za vlado... sicer so črke res lepo in estetsko oblikovane..... vprašanje pa je ali je tak strošek sploh smiseln in kje so meje nujnega in kje se začne in kje konča varčevanje? občutek imam da ne pri tistih, ki majo nadpovpreče dohodke...

če se vrnem na oblikovanje, kuhinjo in moj okus.... obožujem mat jedilni pribor, ki je podoben starinskemu srebrnemu priboru... s takim prevelikim in zaobljenim nožem in podobnim... za razliko od srebrnega pa občutiš težko vsakega kosa pribora v roki... Imam doma en tak komplet... pa iščem in iščem kak lepši komplet... pa je težko že najti nesvetleč mat pribor, kaj šele da bi izmed tega lahko izbiral obliko, ki mi je všeč.

Dooolgo let so proizvajali avtomobile, ki so se zelo izogibali oglati obliki... vse je bilo okroglo, zaobljeno... šele po res dolgih letih, so se oblikovalci spet upali kombinirat tudi bolj ravne in oglate linije. Kljub temu pa mi je bil vedno oblikovno všeč mercedes SLK.

"dela" za oblikovalce ne bo nikoli zmanjkalo, tako kot za čistilke ne... bo pa denarja zato večkrat ;)

Sem videl futuristično- viktorjansko kopalnico s slapom iz stene v nekaj kar je podobno današnjemu umivalniku in kljub vsemu je bilo vse neverjetno uporabno. Bila je v steampunk stilu, na katerega stavim, da bo s časom pritegnil več pozornosti in razširil svoj tržni delež. odtipkajte v google steampunk, ne bo vam žal. Jaz še danes ne vem če mi je res všeč.... je pa zanimiv in ima prihodnost!
makoshark
# 01.06.2015 ob 20:37
Je bilo tole namerno, kdo je za koga "šef": podsekretar Ivan Cankar in sekretar Fran Levstik... ;)
pd
# 01.06.2015 ob 20:13
ste državi z novo podobo prihranili 400.000 evrov na leto
Raje ne vprašam koliko je potem to stalo. Printanje logota na izpisu namreč. Bodite resni, od kod 400k vevrčkov.
awesome1
# 01.06.2015 ob 08:36
Za oblikovalce pa priporočam izhod v sili, ko ne bo dobrega navdiha. :)

Dr. James Fadiman:

Benten
# 01.06.2015 ob 08:24
Industrija v propadanju.
VinBencin
# 01.06.2015 ob 08:39
Elan... podjetje ki že od samega začetka živi od državnih injekcij. Globalni potencial? Kdo pa nima globalnega potenciala, če lahko dela z izgubo, ker bo država poravnala z davkoplačevalskim denarjem. Končno da po desetletjih take politike je EU rekla konec. Sedaj pa naj se res izkažejo.
Kazalo