Edita Cetinski Malnar je po izobrazbi ekonomistka, svoje znanje in strast pa je leta 2008 udejanjila tudi v zasnovi oddaje Prava ideja. Foto: RTV SLO/Bojan Šverko
Edita Cetinski Malnar je po izobrazbi ekonomistka, svoje znanje in strast pa je leta 2008 udejanjila tudi v zasnovi oddaje Prava ideja. Foto: RTV SLO/Bojan Šverko

Pravim, da je to moja prava ideja. Postavljanja te oddaje sem se namreč lotila povsem podjetniško, sicer v okviru zavoda RTV Slovenija.

Edita Cetinski Malnar
Prava ideja je v učnem programu v kar nekaj srednjih šolah in tudi na fakulteti. Dijaki in študenti si ogledajo oddaje in analizirajo podjetniške ideje. Foto: RTV SLO/Bojan Šverko

Povabili so me za ambasadorko znanj. Izbrali so 37 ljudi, med njimi tudi varuhinjo Vlasto Nussdorfer, veliko znanih podjetnikov, profesorjev. Med njimi tudi mene, na kar sem zelo ponosna. Na podlagi svojega dolgoletnega dela lahko ambasadorji znanj študentom in dijakom podpisujejo tudi reference.

Edita Cetinski Malnar
"Odzivi ljudi na oddaje so fantastični in se jim za spodbudne besede po e-pošti in Facebooku zahvaljujem. Vsakič znova tudi od njih dobil energijo za naprej," pravi Edita. Foto: RTV SLO/Bojan Šverko
Prava ideja: Uspešen proizvajalec pohištva
Prava ideja: Marka Karpan in Pro-mak

Dolgoletna novinarka TV Slovenija je za svoje novinarsko delo v oddaji, kjer vsak teden predstavlja uspešne podjetnike, ta mesec prejela posebno priznanje Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2013. In prav družbena odgovornost je po njenem mnenju ključ za dolgoročni uspeh.

"Štiri leta sem vodila Dnevnik, eno leto sem bila urednica notranjepolitične redakcije in Odmevov. Vsakič znova sem bila priča temu, da za pozitivne zgodbe enostavno nikoli ni časa. Vedela sem, da smo ljudje pri nas uspešni, ne le športniki, imamo tudi dobre podjetniške zvezde. Začutila sem, da je čas, da uresničim svojo idejo o oddaji in pokazalo se je, da je bil to res pravi čas," se spominja leta 2008 in začetkov oddaje Prava ideja.

Danes je Prava ideja dobro gledana oddaja, prejemnica številnih nagrad, nekatere srednje šole in tudi fakultete pa jo uvrščajo v svoj učni program in analizirajo predstavljene podjetniške ideje. Edito pa so izbrali tudi med 37 ambasadorjev znanja.

Uspešna Slovenija je projekt za optimizem in spodbudo. V MMC-ju želimo z njim predstaviti posameznike, podjetja in ustanove, ki so za odličnost na svojem področju nedavno prejeli priznanje ali nagrado. Uspešni učenci, inovatorji, podjetniki, kmetje, zdravniki, umetniki, znanstveniki, športniki ... Njihovi dosežki vzbujajo upanje, da se bo Slovenija s svojo ustvarjalno močjo vendarle prebila med vitalne družbe.
Svoje predloge pošljite na naslov uspesna.slovenija@rtvslo.si

Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi sta vas nagradila s posebnim priznanjem slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS 2013. Med nagrajenci je bil letos med drugim tudi Pedro Opeka. Novinarji smo po poklicu zavezani, da smo v službi javnosti in zato tudi družbeno odgovorni. Da vas pri tem posebej opazijo, je verjetno dober občutek?
To je odličen občutek in potrdilo, da smo s Pravo idejo na pravi poti, da širimo primere dobrih praks. Spodbujamo ljudi, da uresničujejo svoje sanje in da se pri tem zavedajo tudi družbene odgovornosti. Najprej odgovornosti do samega sebe, potem pa še do zaposlenih, dobaviteljev in okolja, v katerem delujejo. Etično poslovanje in okoljska ozaveščenost sta prav tako zelo pomembna. Namen oddaje je predstaviti uspešne zgodbe, ki so uspešne ravno zato, ker so podjetniki družbeno odgovorni. Na dolgi rok se to zagotovo obrestuje.

Oddaja je vseh pet let dobro sprejeta. Ljudje, sploh v teh časih, potrebujejo dobre novice, pozitivne zgodbe.
Že od začetka, ko sem oddajo pripravljala, sem vedela, da bo ravno to pravi čas. Začetek oddaje maja 2008 je sovpadal z začetkom svetovne gospodarske krize. Zdel se mi je primeren čas, da pokažemo primere dobrih praks. To je v bistvu edina rešitev, da v teh spremenjenih razmerah – ne bom rekla kriza, ampak spremenjene gospodarske in finančne razmere – morda najdemo svoje priložnosti in uresničimo, kar si že dolgo želimo. Dokaz so naši gosti. Že več kot 220 gostov sem imela v Pravi ideji in vsak teden znova dokazujemo, da se da uspeti. Menim, da se je oddaja ravno zaradi tega tako odlično prijela, ker ljudje želijo prepoznati svoje želje v drugih in najti poti do njihovih uresničitev. V gostih se velikokrat prepoznajo, ti pa jih z zaupanjem vase in v to, kar počnejo, prepričajo ali spodbudijo, da tudi gledalci sami poskušajo svoje želje uresničiti.

Kot ste rekli, v vseh teh letih ste gostili 220 podjetnikov. Veliko ste jih prav vi predstavili širni javnosti. Se lahko zgodi, da bi vam lahko zmanjkalo sogovornikov?
Ne, prepričana sem, da mi jih nikoli ne bo zmanjkalo. Ljudje smo že po naravi inovativni in ustvarjalni. Vedno želimo nekaj več, nekaj boljšega. Verjamem v dobro ljudi in v to, da bodo našli pot do zadovoljitve svojih želja. Končni cilj je namreč, da smo vsi zadovoljni in zadovoljen si tedaj, ko uresničiš tisto, kar si želiš. Seveda je najti svojo pot težko, sploh v trenutnih gospodarskih razmerah. A v oddaji naši sogovorniki vsakič znova pokažejo, da se da uspeti. Ravno včeraj sem gostila podjetnika, ki izdeluje pohištvo in ima več kot pet milijonov evrov prihodkov. Sredi leta 2012 se je odločil, da bo zgradil osemnadstropno stavbo. Za to je dobil celo bančno posojilo. Vse se da, če se hoče. Seveda se je moral zelo angažirati, da je prepričal bankirje, da je že pred začetkom projekta prodal polovico prostorov v tej stavbi v Novi Gorici.

Pri vas gostuje tudi izjemno veliko število žensk kot glavnih akterk, če se lahko tako izrazim. To je v televizijskih oddajah precej redko - da so ženske na drugi strani mikrofona, da ne postavljajo vprašanj, temveč podajajo odgovore.
Točno tako, hvala, ker ste opazili. Zastavila sem si, da bi vsaj v vsaki tretji oddaji gostila podjetno in ustvarjalno žensko. Prizadevam si, da mi uspe, je pa težko dobiti podjetnice, ki so z lastnim vložkom, kapitalom in idejo uspele na trgu. S temi ženskimi vzori bi rada spodbudila tudi druge ženske, da se opogumijo in gredo v podjetništvo.

Je v vseh teh letih kdaj kak predviden gost zavrnil sodelovanje v oddaji?
Zelo redko, lahko jih naštejem na prste ene roke. To so bila podjetja, ki so v Sloveniji popolnoma neznana, ki so 100-odstotni izvozniki in ki se slovenski javnosti nimajo želje izpostavljati. Pravijo, da imajo svojo vizijo in se nočejo izpostavljati, da si ne bi nakopali težav. Vse podjetnike, ki privolijo, zelo cenim in se jim zahvaljujem za čas, ki ga namenijo nastopu v oddaji. Najprej opravimo raziskovalno delo, izvemo vse, kar se da o njih, nato jih posnamemo na terenu in potem še studio. To terja čas.

Vas kdaj pokličejo tudi sami in se ponudijo za sodelovanje?
Ne, prav sami ne. Morda kdo predlaga, da koga pozna in bi bil morebiti primeren. Vse predloge preverimo. Za vse predloge in komentarje tudi gledalcev sem hvaležna in jim zmeraj odgovorim.

Spremljate svoje goste tudi po oddaji?
Tudi. Ravno včeraj smo imeli daljši prispevek o tem, kaj se je nekaj našim gostom zgodilo v tem letu. Celo nas je presenetilo, kako uspešni so in kakšne smele ter drzne načrte imajo za prihodnje leto ne glede na to, kaj vse se napoveduje za Slovenijo. Podjetniki kljub globoki recesiji pridobivajo nove velike posle, kar me veseli.

Kaj pa po vašem mnenju najbolj manjka poslovnemu okolju pri nas doma?
Menim, da pozitivnega razmišljanja. Da bi ljudje iskali pozitivne stvari in se predvsem zanašali nase. Politika, oblast, država ne bodo nič naredili zate, če ne boš najprej sam nekaj storil zase. Drugi ti lahko nato priskočijo na pomoč. Vse je odvisno od tebe in tvojih idej. Ključna se mi zdi sprememba v miselnosti. Slovenci smo sposobni, pridni, delavni, izjemno inovativni. Naši gostje pogosto uspejo na globalnem tržišču, zapolnijo prazno tržno nišo ali pa so celo najboljši na svetu v svojem poslu. A to je vse v glavi, zgoditi se mora preskok, da bi ljudje bolj zaupali vase in se ne zanašali na tujo pomoč.

V oddaji večkrat predstavite Slovence, ki so uspeli v tujini. Spremljamo podatke, da se v zadnjih letih v želji po delu ali boljšem plačilu v tujino odpravlja vse več mladih. Poslovna okolja po državah so seveda precej drugačna. Kje se vam zdi, da so največje možnosti za uspeh – v katerih državah ali panogah?
Zagotovo je IT-panoga prednostna panoga. Tukaj so možnosti neizmerne. Države pa so zelo različne, vsaka ima svoje prednosti in slabosti. ZDA so glede podjetništva najbolj razvite, a tudi skandinavske države so izvrstne. Že sosednja Avstrija ima boljše pogoje za podjetništvo. Pri nas je težava, da so podjetniki preobremenjeni z davki. Že tako imamo veliko negativnega razmišljanja, potem pa obremenjuje še država z novimi davki. Namesto, da bi ljudi razbremenila in spodbudila, da začnejo ustvarjati. Ključ do uspeha je ustvarjanje novih delovnih mest, da bodo ljudje končno dobili dobro plačane službe, tedaj bo v državi blaginja. Smo gozdnata država, a najslabši v lesni industriji in v gradbeništvu. Imamo ogromno znanja, a še najbolj kakovosten les izvažamo, namesto, da bi sami izdelovali izdelke z dodano vrednostjo. Lahko bi postali znani po lesnih izdelkih – zakaj pa ne. Država bi morala ustvariti jasno strategijo in cilje, ki bi ji potem državljani lahko sledili. To manjka.

Kakšni so vaši načrti in strategije za oddajo v prihodnje?
Pripravljam nove stvari. Oddajo bomo prenovili vsebinsko in oblikovno. Po šestih letih bi bil že čas.

Kakšni so po vašem mnenju pogoji za uspešno Slovenijo?
Pogoji za uspešno Slovenijo niso najboljši, čeprav imamo talente, vrhunsko usposobljene ljudi, izjemne naravne danosti. Ne znamo jih namreč najbolje izkoristiti, vzrokov je več, najprej bi morali bolj spodbujati drugačnost in ne povprečnost, biti ponosni na svoje dosežke in se veseliti uspehov drugih, ob tem pa odločneje poskrbeti za pravno državo, kot je finančna disciplina, in izboljšati poslovno okolje za večjo stabilnost poslovanja z manj birokracije in lažjim dostopom do finančnih virov. Tako bi se tudi več podjetij odločilo za prodor na tuje trge, to je rešitev, Slovenija ima pač premajhen trg za velike uspehe.

Pravim, da je to moja prava ideja. Postavljanja te oddaje sem se namreč lotila povsem podjetniško, sicer v okviru zavoda RTV Slovenija.

Povabili so me za ambasadorko znanj. Izbrali so 37 ljudi, med njimi tudi varuhinjo Vlasto Nussdorfer, veliko znanih podjetnikov, profesorjev. Med njimi tudi mene, na kar sem zelo ponosna. Na podlagi svojega dolgoletnega dela lahko ambasadorji znanj študentom in dijakom podpisujejo tudi reference.

Prava ideja: Uspešen proizvajalec pohištva
Prava ideja: Marka Karpan in Pro-mak