Stroji za obdelavo lesa v gozdu so bili razviti v deželah širnih gozdov, bogatih z lesom, na Švedskem in Finskem. Danes so stroji za komercialno sečnjo znani tako rekoč v vseh državah sveta. Na Finskem lesni kombajn poznajo že od leta 1973, ko ga je uvedel finski inženir Sakari Pinomäki in njegova družba PIKA Forest Machines.

Prvi stroj z enosmerno glavo se je pojavil v zgodnjih osemdesetih letih. Predstavili so ga pri švedski družbi SP Maskiner. Njegova uporaba je postala razširjena po vsej severni Evropi.

Na hitro bi opravili s tropskim deževnim gozdom
Pomislite samo, kakšno škodo bi lahko harvester naredil, če bi padel v roke nepravih ljudi, saj lahko območje tropskega deževnega gozda počisti veliko učinkoviteje in hitreje, kot bi to storil človek.

"S takim strojem se pridobi več lesne mase. Les se lepše porazdeli. Ob lepših skladovnicah se hitreje naložijo tovornjaki. Les gre iz gozda po kolesih, se ne vlači. Odstranijo se kamni, zato ima tudi žagarska industrija raje les, ki se uredi na ta način, in ne klasično s sekanjem in vlečenjem," prednosti harvestra razloži Jože Primožič z Gozdnega gospodarstva Bled.

V veliko pomoč po žledolomu
Taki stroji so nepogrešljivi v ujmah, kakršna je bila pred leti pri nas, ko so imeli zaradi žledoloma gozdni delavci polne roke dela. Brez teh strojev bi gozdove zelo težko sanirali tako, kot so jih.

Druga prednost stroja je varnost. Prav zaradi uporabe tovrstnih strojev je poškodb v gozdovih manj. Če drevo pade na kabino, se delavec v njej ne poškoduje. Pri izruvanih, podrtih drevesih je večja možnost težkih poškodb. Pri harvestrskem načinu delavec ni izpostavljen tem nevarnostim.

Posebnost stroja je hidravlična roka z dosegom od 10 do 12 metrov. Roka najprej razbremeni napetosti v deblu, meč pa s pritiskom odžaga drevo, ki je nato primerno za obdelavo.

Prime, odžaga, očisti, skladišči
Glavni sestavni deli procesorske glave so torej meč in veriga žage, ki je pravzaprav nadomestek motorne žage in je gnana s samostojnim hidromotorjem. Procesorska glava z noži objame drevo, meč odžaga drevo, nato glava drevo usmerjeno nagne tako, da drevo pade na tla, zatem pa noži oklestijo deblo. Glava potuje po deblu s pogonskimi valji. Od štirih valjev sta dva zunanja, dva pa notranja. Vsi štirje delujejo usklajeno in pomikajo deblo skozi glavo.

Znotraj stroja, v računalniku, je sprogramirano, kakšne zaloge želijo izdelati. To nalogo opravlja posebno kolo. Glava se zaradi tega na točno določenem mestu ustavi in tam meč samodejno zareže deblo in odreže en kos. Naprava za vsak kos natančno ve, kako debel in kako dolg je bil. Računalnik izpiše vrsto lesa, na primer smreka - drobna hlodovina in premer debla. Prvi kos vedno odreže kot odpadek, da je vsak naslednji kos lep.

Kako stroj v resnici deluje, si poglejte v prispevku, objavljenem v oddaji Avtomobilnost.