Conchita Wurst je Evrovizijo drugič v zgodovini pripeljala v Avstrijo. Foto: Reuters
Conchita Wurst je Evrovizijo drugič v zgodovini pripeljala v Avstrijo. Foto: Reuters
Conchita Wurst
Novinarka Prvega programa Radia Slovenija Tina Lamovšek je posnela ''selfieja'' z letošnjo evrovizijsko zmagovalko. Foto: Tina Lamovšek

Vem, da znam peti. Navajena sem reakcij, ko stopim na oder, občinstvo pa se hihita in smeji, ker ne ve, kaj pričakovati. V njihovih glavah se pretakajo besede, kot so 'Ah, kar nekaj!', sama si pa mislim: 'Vas bom že dobila.' In ko me končno zaslišijo, si rečejo: 'O. K., zdaj bomo pa poslušali.'

Conchita Wurst
Conchita Wurst med novinarsko konferenco v Gradcu. Foto: Tina Lamovšek

Živela sem v majhni, a konservativni vasi v Avstriji. Imela sem čudovito otroštvo, ne me narobe razumeti, ampak ko pridejo otroci do določene starosti, imajo kar naenkrat imena in vzdevke za tega čudnega fantka, ki teče naokoli v ženskih oblekah. Na začetku sem imela podobne reakcije kot vsi člani gejevske skupnosti. Ko sem se zavedala, da sem gej, sem se seveda spraševala, kaj je narobe z mano. Počutila sem se, kot da sem naredila nekaj narobe.

O otroštvu
Pogovor s Conchito Wurst

A najprej je bil Thomas. Tam se vsa zgodba pravzaprav začne. Z glasbo se je začela ukvarjati še kot Thomas Neuwirth, ki predstavlja njegov alter ego, a je preboj doživela letos na Evroviziji kot bradata dama. Čeprav je njen končni cilj glasbena nagrada grammy, pa ne gre spregledati sporočila, ki ga Conchita nosi v svojih nastopih: "Sprejmimo ljudi take, kot so."

Conchito sem pobliže spoznala na tiskovni konferenci v Gradcu v Avstriji, kjer je nastopala kot predizvajalka znane nemške pevke Nene, poznane po uspešnici 99 Luftballons. Novinarje je zanimalo njeno življenje po majski zmagi v Köbenhavnu na Danskem, ni pa seveda šlo brez vprašanj o preteklosti in Tomu Neuwirthu. Danes samozavestna Conchita pa se je - kot marsikateri najstnik - nekoč spopadala z manjvrednostnim kompleksom.

Ljubezen do sebe
"Živela sem v majhni, a konservativni vasi v Avstriji. Imela sem čudovito otroštvo, ne me narobe razumeti, ampak ko pridejo otroci do določene starosti, imajo kar naenkrat imena in vzdevke za tega čudnega fantka, ki teče naokoli v ženskih oblekah. Na začetku sem imela podobne reakcije kot vsi člani gejevske skupnosti. Ko sem se zavedala, da sem gej, sem se seveda spraševala, kaj je narobe z mano. Počutila sem se, kot da sem naredila nekaj narobe," se svojega življenja kot pripadnik gejevske skupnosti spominja Conchita.

A spoznanje, takrat še v podobi Toma, da ji ni treba slediti toku družbe, temveč lahko sama ustvarja pravila igre, jo je pripeljalo tudi do odločilnega trenutka: če se sprejemaš in ljubiš takšnega, kot si, te nihče več ne more prizadeti. Sprejeli so jo tako starši - "Reakcija moje matere je bila naslednja: "Aha ... Če oblečeš te obleke samo enkrat, jih imam lahko potem tudi jaz?", kot tudi svetovni zvezdniki - "Igralka Jane Fonda je bila čudovita. Ob predstavitvi sem ji dala svojo roko v pozdrav in ona me je pogledala od glave do peta in samo rekla: 'Zanimivo.'"

"Vas bom že dobila!"
Skoraj 26-letni Thomas Neuwirth je na graški univerzi študiral modo, preden je svoje življenje posvetil glasbi. Sodelovanje v avstrijski oddaji, kjer iščejo talente, Starmania, mu je prineslo srebrno medaljo in za obdobje enega leta tudi mesto v fantovski skupini s tremi tekmovalci iz omenjene oddaje. Po izdaji prvega in edinega albuma Gut so! skupine Jetzt Anders je Tom za nekaj let izginil z avstrijske televizije.

"Vem, da znam peti. Navajena sem reakcij, ko stopim na oder, občinstvo pa se hihita in smeji, ker ne ve, kaj pričakovati. V njihovih glavah se pretakajo besede, kot so 'Ah, kar nekaj!', sama si pa mislim: 'Vas bom že dobila.' In ko me končno zaslišijo, si rečejo: O. K., zdaj bomo pa poslušali." Ta občutek je Tom doživel leta 2011 v oddaji Die grosse Chance, ko je v podobi Conchite odpel My heart will go on Celine Dion in pri občinstvu sprožil val navdušenja in aplavza. Sledil je preizkus na nacionalnem izboru za pesem Evrovizije leta 2012 s pesmijo Thats what I am, ki se je končal z drugim mestom. Naši severni sosedi pa so Conchito spremljali še v nepevski vlogi: v oddaji Najtežji poklici v Avstriji, kjer je delala v ribiški manufakturi, in nemški oddaji Divja dekleta, kjer se je s sotekmovalci vselila k plemenom v namibijski puščavi.

Zakaj klobasa?
Številnim se ob omembi besede Wurst (v nemščini namreč pomeni klobaso) prikrade nagajiv nasmešek na ustih, saj pomislijo na moški spolni organ. A v resnici Neuwirth izbor za ime svoje odrske persone povezuje z nemškim izrazom 'Das ist mir doch alles Wurst', kar lahko prevedemo 'Meni je to vse isto', medtem ko si je ime 'Conchita' izposodil kar pri svoji kubanski prijateljici. In kaj je z brado? Razlog ne tiči v tem, da je prelen za britje ali da želi privarčevati na britvicah. Ne. Želi podati globlje sporočilo: lahko dosežeš, kar koli želiš, ne glede na to, kdo si in kakšen je tvoj videz.

In če vas zanima, kako globoko za glamurozno obleko in ličili se skriva Tom? "Leži nekje v garderobah in hotelskih sobah. Vem, da je težko razložiti, ampak ... Takoj ko dam lasuljo z glave, sem na drugačni stopnji sprostitve. Počutim se, kot da bi cel dan ležala v hotelski sobi. Ne vem, zakaj. Lahko naštejem kar nekaj primerov, v katerih je Conchita zelo drugačna od Toma. Seveda je vsak posameznik utrujen po dolgem delovnem dnevu. In ko si snamem lasuljo in ličila, me kar premami neka energija, ki me dvigne na višjo stopnjo. Zaradi tega občutka mi je v tistem trenutku vseeno za vse."

Drugačnost je umetnost
"Nikoli nisem zahtevala, da me morajo ljudje ljubiti in oboževati. Želim si le, da me sprejmejo takšno, kot sem. Da preprosto sem," razloži Conchita svojo željo, da bi se prenehalo z označevanjem ljudi. Pot sicer še ni končana, a je korak naprej, saj se toleranca počasi plazi v življenja posameznikov. "Po glasbenem tekmovanju sem imela na primer eno bližnje srečanje z moškim, ki je pristopil do mene in dejal: 'Prej mi niste bili všeč, videz mi je še zmeraj čuden. Ampak kot človek niste neumni.' To se mi zdi čudovito, saj ničesar drugega ne zahtevam."

Krivec za vse
Njen nastop in zmago so spremljale tako kritike kot podpora. Če so si na eni strani Rusi v znak protesta obrili brade, nekateri verski voditelji in politiki pa so jo celo označili za glavno krivko za usodne balkanske poplave pred nekaj meseci, se je po drugi strani v Avstriji razvilo gibanje Pleti za toleranco, kjer so ljudje z nošenjem spletene brade izražali podporo za Conchito. A ves ta negativizem Conchite Wurst preprosto ne gane. Prej jo spravi v smeh, če ljudje mislijo, da je tako mogočna.

A dejstvo je, da 290 osvojenih točk na Evroviziji kraljici Avstrije in glasu Evrope, kot jo poimenujejo nekateri mediji, ni prineslo le prepoznavnosti, temveč je v ospredje postavilo pravice istospolnih ljudi. "Gledano s široke perspektive: govorimo o osnovni pravici ljubiti, kogar želimo. Iz osebnih razlogov poroka morda ni zame. Ampak z legalnega vidika pa je seveda nujno potrebno, da imajo homoseksualni pari iste pravice kot heteroseksualni; vse, kar zadeva vprašanje dednosti, zapuščine itd. Ta zgodba mi je sledila v zadnjih dveh mesecih in edina stvar, ki jo tu lahko rečem, je, da ne želim, da se o tem diskutira. Želim si, da končno pride do odločitve o istih pravicah. Ne sprejmem dejstva, da je to, da nekdo ljubi isti spol, težava. Preprosto ne razumem, kje je tu težava. Tovrstne razprave so utrujajoče, a sama se ne bom utrudila s tem, ko bom ponavljala, zakaj si vsi zaslužimo iste pravice."

Bo pomagala razbijati tabuje tudi pri nas?
"Vesela bi bila kakršnega koli povabila iz tujih držav. Ampak ... Ljudje so mišljenja, da lahko jaz rešim vse težave. Lahko se potrudim, vendar ne morem obljubiti. Dejali ste: 'Kdaj boste prišli v Slovenijo in nam pomagali?' Kot rečeno, vsakomur bom pomagala. Delam preprosto to, kar čutim in vse pride spontano in naravno, zato ostajam pri svojih prepričanjih in nadaljujem s tem početjem. En človek ni dovolj. Vsi se moramo boriti za človekove pravice." S treznim razmišljanjem in nogami, trdno na tleh, Conchita Wurst še naprej ostaja nepremagljiva.

Vem, da znam peti. Navajena sem reakcij, ko stopim na oder, občinstvo pa se hihita in smeji, ker ne ve, kaj pričakovati. V njihovih glavah se pretakajo besede, kot so 'Ah, kar nekaj!', sama si pa mislim: 'Vas bom že dobila.' In ko me končno zaslišijo, si rečejo: 'O. K., zdaj bomo pa poslušali.'

Živela sem v majhni, a konservativni vasi v Avstriji. Imela sem čudovito otroštvo, ne me narobe razumeti, ampak ko pridejo otroci do določene starosti, imajo kar naenkrat imena in vzdevke za tega čudnega fantka, ki teče naokoli v ženskih oblekah. Na začetku sem imela podobne reakcije kot vsi člani gejevske skupnosti. Ko sem se zavedala, da sem gej, sem se seveda spraševala, kaj je narobe z mano. Počutila sem se, kot da sem naredila nekaj narobe.

O otroštvu
Pogovor s Conchito Wurst