30 let je spoštljiva doba. Lahko je doba, kjer glasbenika poganja le ena uspešnica, lahko je plodna doba, kjer glasba ne samo živi, marveč napreduje, a hkrati ostaja pristna. Tako kot je pri kolektivu iz Nove Gorice, katerega motor sta že od vsega začetka brata Marko in Mirko Vuksanović. 30 let po ustanovitvi nove skupine ostaja v bratih Vuksanović motor zgodovine, ki ga poganja sveža moč.

Časov, ko je Marko poleg mikrofona držal v svojih rokah še baskitaro in so ga spremljali poleg brata še Mitja Mokrin na saksofonu, Valter Simončič na bobnih in Roman Nussdorfer na kitari, več ni. A melanholija, novi val in evolucija poprocka slovenske glasbe 80. let prejšnjega stoletja (in hkrati tudi nekdanje skupne republike) je preživela.

"Gre za neke nove Avtomobile. Na tej plošči se pojavljata kar dva nova glasbenika. No,
kitarist Boštjan Andrejc - Bushy je sodeloval že na prejšnji plošči, ki je bila posneta v živo. Je pa to njegovo prvo studijsko sodelovanje z nami in seveda tudi bobnar David Morgan je z nami prvič. Lahko govorimo o novem pomlajenem zvoku Avtomobilov. Po drugi strani pa nihče ne more iz naše kože. Tako da tudi mi - kot skupina - imamo neko rdečo nit skozi vsa ta leta in ta nit je opazna, kar je prav. Po tem smo prepoznavni," je v pogovoru za MMC zatrdil Marko.

Stari zvok, nadgrajena podoba
Svoj zvok so že po uvodu nadgradili s prvim gostom. Na tolkalih se jim je pridružil Rok Škarabot. Vzdušje pa se je iz gledališke monotonosti v hipu spremenilo v klubsko elektrenost, vse, kar je bilo potrebno, pa so bile tiste posebne note Mirka ob prehodu na Markove vzklike: "O, ja. O, ne." (Drugačno nebo). Pevec je pustil, da je glasba govorila večino časa.

Z redkimi izjemami. "Kaj si hotel od življenja," si je postavil vprašanje ob istoimenski skladbi in si odgovoril: "Po navadi dobimo nekaj manj, kot hočemo." S konotacijo v vdanost v usodo - četudi jim je iz glasbenega vidika določila rok trajanja, ki ne bo še kmalu potekel - se je sprehajal po treh desetletjih ustvarjanja Avtomobilov, ki so jih letos nadgradili z novim studijskim izdelkom, Pozna pomlad.

Duet kot iz sanj
"Z nami je tudi angelski glas, Severa," je napovedal Vukasnović novo gostjo večera, za katero je v pogovoru za MMC dejal, da so mu med poslušanjem vaj Gjurinove in svoje skupine šle "kar kocine pokonci". Po solističnem ogrevanju s svojevrstnim glasovnim pristopom k skladbi Obsedela sva sama, je Severa skupaj z Avtomobili prebudila še zadnje zaspance, z duetom, za katerega bi bilo najbolj kruto, če se v naslednjih mesecih ne bi ujel v fiksno avdiopodobo.

Skozi leta oz. vokalno igranje dveh pevcev zmožnih globokih vokalskih linij, je poskrbel za prvi vrhunec večera. In še preden je prišel novi gost večera - Rok Golob - tokrat na violini - so se Avtomobili vrnili s skladbama Ona nosi uniformu in Prljavi jezik na same začetke, kjer so še ustvarjali pod vplivom punka in uporniških melodij.

Pliš in Zlatkov moderni prispevek
Električno nabit (včasih prenabit za kitarske duete) zvok violine je kot podpora intenziral zvok Bushyjevih kitarskih solaž in ploskanja iz občinstva. Ljubezen ne stanuje tu je dobil sredi hrama kulture country prizvok, kitarsko ustvarjanje izhodišča za Navaden dan in sinergija klaviatur in kitare pri Netopirju so nadgrajevali tisti klasični zvok 80. let prejšnjega stoletja. Za vrnitev iz nostalgije pa sta poskrbela prav posebna gosta - Pliš, ki sta se ustavila sredi koncerta z vokalno-inštrumentalnim spogledovanjem ob skladbi Midva.

Zadnji del koncerta je bil predvsem ekshibicija inštrumentalnega zvoka. Do svojih solaž so prišli prav vsi. Bushy ob Aprilu in s subtilnim nadgrajevanjem klaviatur Mirka ob Enakonočju. Bobnarski izpad pri Netopirju. Bratovska naveza pri Cene rastejo in Zlatkova modernizacija klasike ob tem.

Na še dolgo kilometrino
Že res, da Avtomobili po 30 letni karieri ne morejo več za vsako ceno skakati po odru, ampak lahko poskočijo. Občinstvo, četudi sedeče, dvignejo na noge. In to jih ne spusti domov. "Eskimi imajo trideset izrazov za sneg, mi imamo samo enega za hvala," se je zbranim zahvalil Marko na koncu. Četudi sami prepevajo o mrzlih dvoranah, jih je še preveč škoda, da se jih postavi tja kot stalni orkester v izložbi.

Več utrinkov pa najdete v spodnji fotogaleriji in v videu.