Vsak stol je unikat, saj niti dve ploščici nista videti enako, zato je včasih v bolj rjavem, drugič v temnem ali celo skoraj črnem odtenku. Foto: Promocijsko gradivo
Vsak stol je unikat, saj niti dve ploščici nista videti enako, zato je včasih v bolj rjavem, drugič v temnem ali celo skoraj črnem odtenku. Foto: Promocijsko gradivo

Za svetovno strokovno žirijo A' Design Award - gre za največje oblikovalsko tekmovanje na svetu, katerega glavni cilj je promocija in medijska podpora nagrajenim projektom, s čimer želijo podeljevalci dvigati in podpirati globalno zavest o kulturi oblikovanja - sta bila odločilna oblikovna in tehnična dodelanost izdelka, namenili so mu srebrno nagrado v kategoriji pohištva, dekorativnih predmetov in oblikovanja za dom. Odpadni naravni material ksilit s svojimi omejitvami pa je Prinčičeva prepoznala kot izziv za oblikovanje ter ga spremenila v uporaben in dragocen izdelek.

Kmalu boste na naših straneh lahko prebrali pogovor z Barbaro Prinčič.

Naslon in sedalo stola sta izdelana iz ksilitnih ploščic, velikih 5 x 5 cm, lepljenih na tanko lasersko rezano in krivljeno pločevino. Ksilit ni ne premog ne les, njegovo starost ocenjujejo na 2,5 milijona let. Trenutno večino surovine, izkopane 300 metrov pod zemeljskim površjem skupaj z velenjskim lignitom, zavržejo, kar je z okoljskega vidika nezaželeno, saj se ustvarja odpadek na površju zemlje.

Ksilit: krhek, a ne neobvladljiv
Znanstveniki so že odkrili, s kakšno površinsko obdelavo lahko iz ksilita, ki je zelo krhek in ga je izjemno težko oblikovati in obdelovati v večjih dimenzijah, dobimo kakovostno in lepo površinsko strukturo. Pravilno izveden postopek pripelje do videza, ki je podoben ebenovini, kar je bil tudi namen učinka stola 5x5. Prav zato velja ksilit za dragocen material.

Stol 5 x 5 je bil že leta 2010 v ZDA nominiran za mednarodno oblikovalsko nagrado za odličnost (International Design Excellence Award - IDEA) in je umeščen v stalno zbirko Muzeja Henry Ford v ameriški zvezni državi Michigan. Letos se je za nagrade za oblikovalske dosežke potegovalo več kot 12.500 izdelkov v 105 kategorijah. Sodelovali so oblikovalci iz 200 držav. Nagrajenih je bilo več kot 758 oblikovalcev iz 77 držav, je mogoče izvedeti na spletni strani za oblikovanje in arhitekturo dezeen.com.

O nagrajencih je odločala mednarodna 50-članska strokovna žirija, ki jo sestavljajo profesionalci iz akademskih krogov, oblikovalskih studiev, podjetij in ciljnih medijev. Ocenjevanje poteka preko točkovanja, kriteriji pa so funkcionalnost, ergonomija, inženirski vidik, prezentacija, inovacija, uporabnost, tehnologija, detajli.

Prinčičeva je diplomirala na oddelku za oblikovanje ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), kjer je tudi magistrirala. Izpopolnjevala se je na Tajvanu in na Nizozemskem. Je dobitnica posebne pohvale na Bienalu industrijskega oblikovanja (BIO 11) ter častne nagrade ICSID na BIO 15. Od leta 1997 predava na ALOU. Na področju oblikovanja in svetovanja deluje v svojem studiu Cogito Design v Ljubljani.