James Parkinson se je rodil leta 1755 v Londonu, po njem so parkinsonovo bolezen poimenovali leta 1817. Foto:
James Parkinson se je rodil leta 1755 v Londonu, po njem so parkinsonovo bolezen poimenovali leta 1817. Foto:
Grb Celjskih grofov
Sigismund Luksemburški jim je podelil pravico do krvnega sodstva.
Stena hiše, v kateri živel George Parkinson
Preučeval je bolezen osrednjega živčnega sistema. Foto: RTV Slo
Oleg Cassini
Oblačil je številne hollywoodske umetnike.
Jackie Kennedy
Oleg je postal slaven prav zaradi Jackie Kennedy.
Grace Kelly
Oleg se je neuradno zaročil tudi z igralko Grace Kelly.
Oleg Cassini s parom Kennedy
Oblačilo, ki ga na tej fotografiji nosi Jackie, visi v Metropolitanu. Foto: EPA
Coventry Garden
Leta 1941 so nemški bombniki izvedli enega najhujših napadov na Coventry. Foto: RTV Slo
Harry Truman
Leta 1951 je razrešil MacArthurja.
Idi Amin Dada
Diktator je s položaja 'odletel' leta 1979. Foto: EPA

Razmeroma pogosta nevrološka bolezen prizadene 1-3 odstotkov ljudi, večinoma med 40. in 70. letom. Poteka počasi, razvija se postopno ter lahko traja 20 in več let. Parkinsonova bolezen je posledica spremenjenega delovanja nekaterih delov osrednjega živčnega sistema. Navzven se kaže s številnimi simptomi. Najbolj značilne so motorične spremembe.

Celotno motoriko, ki jo izvajamo, nadzorujejo možgani; udeleženi so predvsem bazalni gangliji. Prav živčne celice bazalnih ganglijev so tiste, ki obdelajo signale in zgladijo naše gibe ter s tem skrbijo za fino motoriko. Signali se nato s pomočjo nevrotransmiterjev (živčnih prenašalcev) kot električni impulzi prenašajo po živčnih poteh. Bistven nevrotransmiter bazalnih ganglijev je dopamin.

Osnovni razlog za razvoj bolezni je degeneracija (propad) živčnih celic v bazalnih ganglijih in s tem zmanjšana koncentracija dopamina. Z imenom Parkinsonova bolezen poimenujemo obliko bolezni, za katero ne vemo vzroka. Izraz parkinsonizem ali parkinsonov sindrom pa opredeli bolezen kot posledico jemanja nekaterih zdravil (nevroleptikov, antiemetikov), zastrupitev z manganom ali ogljikovim monoksidom, ishemijo in druge prekrvitvene motnje, metabolične motnje, mehanske poškodbe, tumorje, možganska vnetja.


Drugi dogodki na današnji dan:

Leta 146 se je rodil rimski cesar Septimius Severus.

Leta 1357 se je rodil portugalski kralj Ivan I.

Leta 1415 je Sigismund Luksemburški grofom Celjskim podelil pravico do krvnega sodstva.

Leta 1610 je bil ubit prvi Burbon na francoskem prestolu kralj Henrik IV., ki je bil sprva hugenot, pozneje pa katoličan.

Leta 1775 so v Nemčiji ubili zadnjo čarovnico.

Leta 1856 je umrl narodni heroj Kostarike Juan Santamaría.

Leta 1868 so na Japonskem ukinili šogunat.

Leta 1899 je Španija Združenim državam Amerike odstopila Portoriko.

Leta 1913 se je rodil ameriški modni oblikovalec Oleg Cassini, ki je bil najbolj znan po tem, da je oblačil nekdanjo prvo damo ZDA Jacqueline Kennedy.

Poleg Jackie je oblačil tudi številne hollywoodske umetnike, njegova oblačila pa so se po zaslugi njegove druge žene Gene Tierney pojavila v več filmih.

Cassini se je rodil v Parizu, bil je najstarejši sin grofice Marguerite Cassini in njenega moža Alexandra Loiewskega. Njegov oče je bil ruski diplomat, dedek po materini strani Arthur Paul Nicholas Cassini markiz de Capuzzuchi di Bologna, ki je bil prav tako ruski diplomat v ZDA. Oleg Cassini Loiewski je odraščal v Italiji, kamor se je družina preselila po izbruhu revolucije v Rusiji leta 1918. Njegova mati se je v Italiji zaposlila kot modna oblikovalka.

Leta 1936 se je Oleg preselil v ZDA. Kmalu zatem je postal ameriški državljan. 2. septembra 1938 se je poročil z Mary "Merry" Fahrney. To je bil zanjo že četrti zakon, ki pa ni dolgo trajal. Ločila sta se 5. februarja 1940, on se je pridružil vojakom. 11. julija 1941 se je Oleg poročil z ameriško filmsko igralko Gene Tierney, s katero je imel dve hčerki - Antoinette Dario Cassini (rojeno 15. oktobra 1943) in Christino »Tino« Cassini (rojeno 19. novembra 1948). Prva hčerka se je rodila slepa, gluha in mentalno zaostala, saj je med nosečnostjo Gene zbolela za ošpicami.

Par si je bil nezvest. Gene je Olega med drugim varala z Johnom F. Kennedyjem, Tyronom Powerjem in Mohamedom Rezo Pahlavijem. 11. marca 1947 se je Gene v Kaliforniji ločila od moža, a je bila ločitev pozneje razveljavljena, saj se je par pred končno odločitvijo sodišča pomiril. Prošnjo za ločitev je igralka znova vložila 28. februarja 1952 v Los Angelesu. V prošnji je igralka zapisala, da je njenemu možu več do igre tenisa kot do nje - ločila sta 8. aprila 1953.

Kmalu zatem se je Oleg neuradno zaročil z igralko Grace Kelly, ki se je pozneje poročila z monaškim knezom. Cassini je študiral umetnost pod vodstvom Giorgia de Chirica, a jo je zamenjal za modo, ko je skiciral za modnega ustvarjalca Jeana Patouja. V 30. letih je delal kot asistent pri kostumografki Edith Head, v 40. letih pa ga je najel studio Paramount Pictures. Njegove kreacije so se pojavile v filmih The Shanghai Gesture (1941), The Razor's Edge (1946), That Wonderful Urge (1948), Whirlpool (1949), Where the Sidewalk Ends (1950 - v njem je celo odigral vlogo modnega oblikovalca), The Mating Season in On The Riviera (oba 1961).

Od tega leta naprej je delal za gledališče, film in tudi oblačila za trg. Svetovno znan je postal prav zaradi Kennedyjeve, ki ga je izredno cenila. Njegova oblačila, ki jih je naredil za Jackie, so visela celo v muzeju Metropolitan. Leta 1987 je izdal svojo avtobiografijo In My Own Fashion. V 90. letih se je povezal z Davidom Bridalom. Umrl je 17. marca 2006 v Manhasstu, ameriška zvezna država New York. Star je bil 92 let, preživeli so ga njegova tretja žena, dva otroka in štirje vnuki. Imel je tudi brata Igorja, ki je bil znan kolumnist. Njegov vzdevek je bil Cholly Knickerbocker.

Leta 1919 je bila ustanovljena Mednarodna organizacija dela (ILO).

Leta 1920 je bil v Ljubljani prvi kongres Delavske socialistične stranke za Slovenijo. Sprejeli so sklep o združitvi s Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov) in tako je bila ustanovljena Komunistična partija Slovenije.

Leta 1921 so na radiu prvič prenašali športni dogodek.

Leta 1941 je enega najhujših zračnih napadov, ki so jih Nemci izvedli v Veliki Britaniji, doživel Coventry. Nemški bombniki so mesto povsem opustošili. Nepričakovan napad je povzročil preplah med prebivalstvom. Ob napadu pa je bila porušena tudi coventryjska srednjeveška katedrala.

Leta 1941 so v Ljubljano prišle prve enote italijanske okupacijske vojske. Pri tem jih takratna jugoslovanska vojska skorajda nikjer ni ovirala.

Leta 1945 so ameriške vojaške enote osvobodile koncentracijsko taborišče Buchenwald.

Leta 1951 je ameriški predsednik Harry S. Truman razrešil generala Douglasa MacArthurja vseh poveljniških dolžnosti v Koreji.

Leta 1953 je v starosti 41 let umrl slovenski revolucionar, politik in gospodarstvenik Boris Kidrič.

Leta 1953 se je rodil belgijski premier Guy Verhofstadt.

Leta 1963 je potonila ameriška jedrska podmornica USS Thresher, na krovu katere je bilo 129 članov posadke.

Leta 1965 je 51 tornadov opustošilo šest ameriških zveznih držav. Umrlo je 256 ljudi.

Leta 1968 je bil vodja nemških študentov Rudi Dutschke ubit v Berlinu.

Leta 1970 je Nasa izstrelila Apollo 13.

Leta 1979 so v Ugandi odstavili diktatorja Idija Amina Dado.

Leta 1981 so v Brixtonu v Angliji množično demonstrirali. V demonstracijah je bilo ranjenih okoli 300 policistov in 65 civilistov.

Leta 1985 je umrl albanski državnik Enver Hoxha.

Leta 1991 je na Češkoslovaškem začel veljati zakon o privatizaciji velikih državnih podjetij.

Leta 2002 je Al Kaida bombardirala sinagogo Griba v Tuniziji. Umrlo je 21 ljudi.

Leta 2005 je umrl Gerald Lester "Jerry" Byrd, ameriški glasbenik. Rodil se je leta 1920.

Leta 2006 je umrla slovenska pevka Majda Sepe, rojena 1937.

Leta 2007 je umrl Kurt Vonnegut, ameriški pisatelj. Rodil se je leta 1922.

K. S.