Festival Punk Rock Holiday (PRH), katerega začetki segajo v leto 2011, bo ljubitelje glasbe in počitnic v Tolminu gostil med 10. in 14. julijem (nekaj dni pozneje - od 21. do 27. julija - pa bodo sledile še metalske počitnice oz. MetalDays).

Če so se skeptiki prvo leto, ko je organizatorjem uspelo v Tolmin pripeljati skupini Bad Religion in NOFX, spraševali, kaj sploh še ostane, bodo že drugo leto zapored dobili podoben odgovor: pestrejši program nastopajočih. "Ko Američani komentirajo program v smislu 'Bring this to America' (pripeljite to v Ameriko op. a.), čeprav je večina bendov od tam, potem veš, da delaš dobro," je za MMC dejal organizator festivala Andrej Sevšek.

Poudaril je, da program, ki ga bodo letos dopolnjevala imena, kot so Propagandhi, Millencolin, Anti-Flag, Snuff, H2O …, nastaja celo leto. "Najbrž boli to, da smo v Sloveniji punkerji in metalci bolj profesionalni od 'mainstreama'. Program, kot ga ponujajo drugi slovenski festivali, se da sestaviti v petnajstih minutah," je bil slikovit Sevšek.

Posebnost tretje izdaje Punk Rock Holidaya pa je tudi, da bo – kot kaže za zdaj – privabila več tujcev kot domačih obiskovalcev.

Zakaj je tako in kaj bo še letos ponudil festival, si lahko preberete v spodnjem pogovoru s Sevškom.

Punk Rock Holiday - niste največji, ampak vztrajate že tretje leto. Z bistveno razliko od preostalih slovenskih festivalov - odštejemo MetalDays - velika večina vaših obiskovalcev prihaja iz tujine. Koliko jih letos pričakujete iz tujih držav?
Res je, ne največji, ampak se trudimo biti najboljši! In to se pozna na porasti tujih obiskovalcev, ki jih je iz leta v leto več. Za zdaj kaže, da bo iz tujine okoli 60 odstotkov obiskovalcev, kar je ogromen korak v primerjavi s prvim letom, ko je bilo tujcev mogoče deset odstotkov. Festival je z odličnim naborom bendov, in seveda lokacijo, dobro sprejet tudi v državah, kjer podobnih koncertov ne manjka, je pa naš festival obiskovalcu veliko bolj pisan na kožo kot podobni festivali v tujini.

Iz kje največ?
Glede na to, da mejimo na Italijo, smo pričakovali, da bo največ zanimanja od tam, pa ni tako. Avstrija in Nemčija sta za zdaj najmočnejši tuji državi, potem šele Italija in Belgija, Luksemburg in Hrvaška.

Omenili ste, da je festival obiskovalcu pisan na kožo. Kako vi pojasnjujete ta trend, ki je nastal, da med tolminske gozdove prihaja več tujcev kot Slovencev? Kaj jih pritegne - poleg možnosti 'stage diva'.
Najprejvzbuja pozornost prvovrsten nabor nastopajočih. Že tri leta zapored nam uspeva sestaviti res izjemen program. V veselje nam je spremljati komentarje nastopajočih in njihovih oboževalcev, ko delijo naše slike na svoje zidove Facebooka. Ko Američani komentirajo program v smislu "Bring this to America" (pripeljite to v Ameriko op. a.), čeprav je večina bendov od tam, potem veš, da delaš dobro. Seveda pa je za opravljene stotine kilometrov do Tolmina potrebna še dodatna vaba - lokacija, ki je nedvomno daleč najlepša v Evropi.

Kaj to pove o slovenskih poslušalcih punkrocka?
Da so odlična publika, a smo na žalost maloštevilčni. Podobno, kot velja za festival, nismo največji, smo pa najboljši!

Podobno kot MetalDays tudi vi gradite koncept festivala na počitnicah tj. tudi priložnost za druge dejavnosti. Kaj poleg glasbenega programa še ponujate letos obiskovalcem?
Nič! Na počitnicah pustimo ljudem, da počnejo, kar jim paše. Ponujamo jim svobodo izbire, kot se za festival punka spodobi. Sam Tolmin z okolico pa ponuja še mnogo več za tiste, ki čez dan potrebujejo več dejavnosti. Sicer pa dve plaži, 14 ur živega programa, preostalih osem ur pa zapolni didžej program na Sotočju.

Kam se obrača trend festivalov - bolj proti preživljanju počitnic ob izbrani glasbi ali k tridnevnem životarjenju na soncu ob vrsti naključno "zmetanih" glasbenih izvajalcev?
Program sestavljamo skoraj celo leto. Devet mesecev intenzivnega dela smo letos porabili za usklajevanje programa. Že zdaj se dogovarjamo z glavnimi nastopajočimi za naslednje leto. Najbrž boli to, da smo v Sloveniji punkerji in metalci bolj profesionalni od 'mainstreama'. Program, kot ga ponujajo drugi slovenski festivali, se da sestaviti v petnajstih minutah.
Slovenija je precej oddaljena od urbanih središč z razvito sceno in številčno publiko. Če želimo, da ljudje potujejo do nas tudi več kot 1.000 kilometrov, jim moramo ponuditi večdnevne počitnice, da se jim splača investicija v potovanje. Za domače občinstvo pa velja naslednje: zakaj bi počitnikovali nekje na obali, če se lahko za isti denar družite z isto mislečimi iz cele Evrope in obenem uživate ob odličnih predstavah nastopajočih ...

Koliko se razvijanje koncepta počitnic pozna na ceni vstopnice? In kje je tista meja, do katere so ljudje še pripravljeni plačati za njo?
Praktično nič. Festival traja štiri dni, s tem, da je omogočeno kampiranje tudi kakšen dan prej ali pozneje. Šest dni festivalskega kampiranja vas torej stane enako, kot bi odšteli za kampiranje le streljaj stran v klasičnem počitniškem kampu in celo manj kot nekje na obali. Po drugi strani pa bi vas samo obisk štirih posameznih koncertov 'headlinerjev' festivala stal nedvomno več.

Če se osredotočiva še malo na glasbeno ponudbo: koga letos ne smemo zamuditi na PRH 1.3?
Nobenega ne smete zamuditi! Vsi bendi od najmanjšega so odlični. Zato smo tudi program sestavili tako, da si od 12.00 do 2.00 zjutraj lahko ogledate vse bende na obeh odrih. Noben 'timing' se ne prekriva. Je pa res, da smo na nekatere potrditve še posebej ponosni. Smo eden redkih festivalov, ki ima čast gostiti Kanadčane Propagandhi. Če me spomin ne vara, je to njihov prvi obisk Slovenije, pa tudi drugje igrajo redko. Skratka, njihovega nastopa res ne gre zamuditi. Sledijo Millencolin, ki so verjetno najboljši evropski primer melodičnega punka vseh časov, ustanovitelji skate-punka Suicidal Tendencies, ki so pozneje pustili močan pečat tudi v metalskih vodah, povratniki Anti-Flag, ki so že lansko leto dokazali, kako odlični so v živo, med koncertom H2O bomo najbrž podrli rekord v številu skokov z odra, potem Snuff, The Casualties, Strike Anywhere, Your Demise, Mute, The Menzingers, pa še na polovici headlinerjev nismo ...

Med glasbeno ponudbo so tudi že nekateri stari znanci festivala. Kaj jih je prepričalo, da so se vrnili letos?
Razen nekaj slovenskih bendov so povratniki samo Anti-Flag. Pri njih smo naredili izjemo, ker nastopajočih vsaj tri leta ne želimo ponavljati. Sicer pa si vsi bendi želijo ponovno nastopiti. Letos smo morali zavrniti okrog 300 bendov. Festival je na svetovni punk rock sceni postal resnično cenjen.

Koliko se danes izplača vlagati v "igračko" - če si izposodim besedo direktorja festivala SPFF -, kot je glasbeni festival v Sloveniji?
Oba festivala v Tolminu sta posebna v tem, da prvenstveno vlagata v sceno. Če bi gledali na to zgolj s finančnega vidika, bi najbrž festival odpovedali že prvo leto.

Še lani ste se bali, da je druga izdaja bila verjetno zadnja v Tolminu. Kaj se je vmes zgodilo, da ni tako, in kako varna je prihodnost festivala v Tolminu?
Festival se v celoti dogaja na parcelah, ki so v zasebni lasti, zato je njegova izvedba v celoti odvisna od trenutne volje posameznih lastnikov. Recimo, da se nam je lani uspelo dogovoriti za dolgoročno sodelovanje z nekaterimi ključnimi lastniki, kako varna je prihodnost festivala v Tolminu, pa bo najbrž treba odgovarjati vsako leto posebej.