Tropski deževni gozd na severu, savane, stepe in zmerno rastje proti jugu nudijo zatočišče 84 odstotkom sesalcev. Več kot 45 odstotkov ptic in 89 odstotkov rib, ki živijo v toplih vodah blizu obale, je endemitov. Živali, ki imata že status avstralske ikone, sta koala in kenguru, ki pa ju je v naravi težko videti; po pripovedovanju Avstralcev ni tako malo domačinov, ki niti sami še niso videli teh živali drugje kot v živalskih vrtovih.

Ni pa treba v živalski vrt, če želijo popotniki videti številne druge živali, značilne le za Avstralijo. Treba je le slediti ptičjemu ščebetanju, da na drevesu zagledaš katero izmed pisanih ptic, ki prepevajo v številnih evropskih stanovanjih, z malo sreče pa v krošnjah nad sabo opaziš tudi kakaduje.

Raj za ljubitelje živali je potapljanje ali snorklanje na Velikem koralnem grebenu, vendar je treba pozorneje preučiti ponudbo agencij, ki se ukvarjajo z nudenjem tovrstnih storitev. Okoli 3.000 kilometrov dolg greben je namreč razdeljen na območja, od katerih so ena javnosti nedostopna in jih preučujejo le znanstveniki, druga so odprta določeno obdobje, nato pa je dostop nanje spet prepovedan, da se flora in favna na njih obnovita, medtem ko so nekateri deli koralnega grebena obiskovalcem vedno dostopni.

Manj prijetne na pogled kot številne pisane ribe na koralnem grebenu, a zato veliko bolj redke, so kače. Pred obiskom celine tam spodaj lahko morebitne turiste odvrne podatek, da se po Avstraliji plazi šest izmed desetih najbolj strupenih kač na svetu, sicer pa so biologi tam popisali 140 vrst zemeljskih in 34 morskih kač. Pot vam lahko prekrižajo tudi škorpijoni ali pajki, medtem ko morske užitke v tropskih vodah pol leta grenijo tudi strupene meduze, zaradi katerih je kopanje poleti močno odsvetovano.


















M. T.