Izrezovanje buč ob noči čarovnic je postalo priljubljeno tudi v Sloveniji. Foto: EPA
Izrezovanje buč ob noči čarovnic je postalo priljubljeno tudi v Sloveniji. Foto: EPA

Od dvorca Rakičan v Murski Soboti do Bogenšperka na Dolenjskem, od ljubljanskega živalskega vrta do koruznega labirinta v Krtini, pa tudi v številnih drugih krajih po Sloveniji je ta konec tedna v znamenju prihajajoče noči čarovnic, izrezovanja buč, otroških delavnic in podobnega. Organizatorji pa zaradi slabih epidemičnih razmer v državi opozarjajo, da je za obisk oz. sodelovanje na prireditvah potrebno izpolnjevanje pogoja PCT.

Srednji vek in čarovništvo v dvorcu Rakičan

V dvorcu Rakičan pri Murski Soboti tako poteka dvodnevna prireditev s srednjeveškim in čarovniškim programom – medtem ko lahko obiskovalci v okviru srednjeveškega interaktivnega programa izvejo marsikaj o vsakdanjem življenju v srednjem veku, pa v okviru čarovniškega programa pripravljajo čarovniške predstave in otroške čarovniške delavnice, vključno s poslikavo obraza za otroke. V čarovniško noč bo mlado in staro tudi nocoj zaplesalo ob zvokih glasbe in ob siju goreče grmade, je poročal STA.

Na Blejskem gradu pa v nedeljo vabijo na grajsko matinejo srednjeveških zombijev. Prireditev bo potekala krožno s spodnje terase na zgornjo, na poti pa bodo navzoči srečevali različne srednjeveške prikazni in zombije. Zaradi epidemioloških razmer to ne bo tradicionalna prireditev ob noči čarovnic iz prejšnjih let, vendar pa bodo na gradu spustili tamkajšnje srednjeveške zombije na plano, da bi se lahko vsaj malo podružili z njimi.

V ZOO-ju čudežne lastnosti živali, v zavetišču razbijanje mitov o črnih mačkah

V ljubljanskem živalskem vrtu se čarovniški dnevi vrstijo že od 22. oktobra. Še vse do nedelje bo na brezplačnih delavnicah mogoče spoznavati čudežne lastnosti živali, se čuditi njihovemu nenavadnemu oglašanju, spoznavati človeku nevidna živalska sporočila in ugotavljati, od katere živali so določene sledi, zobje, dlaka in perje.

V Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana pa v nedeljo popoldne vabijo na noč črnih mačk, ko bodo potekali vodeni ogledi po njihovih čarobnih novih prostorih. Za najmlajše bodo pripravili delavnice, na katerih bodo s pomočjo iger razbijali mite o črnih mačkah. Ogledi in posvojitve mačk in psov bodo na ta dan možni od 13. pa vse do 19. ure.

Nočni pohod po koruznem labirintu

Noč čarovnic s celotedenskim programom zaznamujejo tudi v koruznem labirintu Krtina, kjer obiskovalce ob vseh 14 zabavno-poučnih točkah čakajo še čarovnice, okostnjaki, duhovi, umetniško oblikovane buče in še marsikaj zabavnega in strašljivega. Za najpogumnejše zvečer pripravljajo tudi nočni obisk labirinta. "Preplašili in nasmejali vas bomo na strašno duhovit način," obljubljajo.

Čarovnicam in (precej bolj slovenskemu) dnevu reformacije pa se bodo posvetili tudi na gradu Dvor v Preddvoru, kjer napovedujejo, da se bodo v nedeljo pridružili drugim čarovniškim gradovom, saj imajo zdaj tudi oni svojo čarovnico, je za Radio Slovenija poročala Aljana Jocif, sočasno pa pripravljajo tudi t. i. Grajsko jesen, v okviru katere si bo mogoče ogledati notranjost gradu. Na dan praznovanja pisane slovenske besede pa bo mojster Janez pripravil delavnico Trubarjevega Abecednika, so še obljubili.

Foto: EPA
Foto: EPA

Na Bogenšperk se vrača Bogenčara

Vraževerje in čarovnice so doma tudi na gradu Bogenšperk ‒ njegov najslavnejši prebivalec, Janez Vajkard Valvasor je namreč na gradu živel ravno v času, ko je bilo na Slovenskem največ čarovniških procesov. V nedeljo od 14. ure dalje tako pripravljajo vrsto gledaliških predstav, različnih delavnic, na katerih bodo lahko najmlajši ustvarjali čarovniške izdelke, iskali skriti zaklad in spoznali grajsko čarovnico Bogenčaro, ki je nekoč že živela na gradu in ob vrnitvi pripravlja veliko zabavo.

Dogajanje pa bodo zaokrožili čarovniški pomočniki, ki bodo na stojnicah pretakali medene dobrote, mešali magične mlečne napoje, pekli sladke čarovniške sladice in pripravljali skrivnostne kulinarične dobrote, po čarovniških receptih grajske čarovnice, je za Radio Slovenija še poročala Karmen Štrancar Rajevec.

Pred nočjo čarovnic v Krškem odpirajo doživljajsko pot Krškočara

V Krškem pa bodo ob noči čarovnic odprli novo gozdno dogodivščino za vso družino oz. doživljajsko pot Krškočara, ki je sedma pot pravljično-doživljajske transverzale po Sloveniji. Čarovniško šolo v naravi sta uredila krška občina in zavod Škrateljc. Otroci bodo pot začeli v atriju Mestnega muzeja Krško, kjer bodo dobili Čarobukvico oz. knjižico za strukturiran obisk doživetja. Na nekaj več kot štirikilometrski trasi bodo obiskali devet doživljajskih točk ali čarovniških šolskih razredov.

Da bodo doživetja resnično privlačna, so ob poti namestili 22 različnih lesenih elementov, postavili naselje petih čarovniških hišic, uredili pet spretnostnih elementov in "pravo robinzonsko otroško igrišče". Pot so opremili tudi z enajstimi unikatnimi klopmi, s šestimi kamnitimi skulpturami in drugimi zanimivostmi. "Otroci tako v Krškočari spoznavajo čarovniške spretnosti in na koncu poti prejmejo Spričarovalo za uspešno opravljeno čarovniško šolo," so po poročanju STA-ja zapisali na krški občini.

Keltski praznik, ki se je razširil po svetu

Noč čarovnic smo v Sloveniji že vzeli za svojo, čeprav na našem območju to ni tradicionalni praznik. Svoj izvor ima v keltskem prazniku samhain, ki so ga praznovali 1. novembra oz. na njegov predvečer. Kelti so verjeli, da mrtvi na ta dan poslednjič pridejo v svet živih. Praznik je pri Angležih kasneje z nastopom krščanstva, ki so ga začeli prevzemati v 4. stoletju, "prekril" halloween, kar je skrajšana oblika za "all hallows' eve" oz. za predvečer dneva vseh svetih (svetnikov). V ZDA, od koder se je z globalizacijo in komercializacijo razširil po svetu, so ga prenesli prav angleški izseljenci.