Glavna znamenitost Avale je spomenik neznanemu junaku, posvečen neznanemu srbskemu vojaku iz prve svetovne vojne. Spomenik je delo Ivana Meštrovića, zgrajen je v obliki mavzoleja z osmimi kariatidami (stebri v obliki žensk, v tem primeru vsak predstavlja žensko iz druge zgodovinske regije Jugoslavije), dokončan pa je bil  1938. Foto: MMC RTV SLO/Alenka Klun
Glavna znamenitost Avale je spomenik neznanemu junaku, posvečen neznanemu srbskemu vojaku iz prve svetovne vojne. Spomenik je delo Ivana Meštrovića, zgrajen je v obliki mavzoleja z osmimi kariatidami (stebri v obliki žensk, v tem primeru vsak predstavlja žensko iz druge zgodovinske regije Jugoslavije), dokončan pa je bil 1938. Foto: MMC RTV SLO/Alenka Klun
Spomenik sovjetskim vojnim veteranom je posvečen članom sovjetske vojne delegacije, ki so 19. oktobra 1964 umrli v letalski nesreči na Avali. Namenjeni so bili na praznovanje 20. obletnice osvoboditve Beograda v 2. svetovni vojni (20. oktober 1944). Spomenik je delo Jovana Kratohvila. Foto: MMC RTV SLO/Alenka Klun

Avala je hrib nad Beogradom, ki leži 16 km jugovzhodno od srbske prestolnice in od koder se v lepem vremenu odpira razgled na dvomilijonsko mesto spodaj, pa tudi na Vojvodino in Šumadijo.
Po Žrnovu havala, po havali spomenik
Vrh Avale dosega 511 metrov nadmorske višine. V srednjem veku je tam stalo mestece Žrnov, imenovano tudi Avalski grad, leta 1442 pa so ga zavzeli Turki in na mestu Žrnova zgradili novo naselje kot protiutež beograjski mestni trdnjavi. Poimenovali so ga "havale", kar v arabščini pomeni oviro, zatočišče.

Od leta 1859 je bila Avala po odloku princa Miloša Obrenovića zaščitena kot "naravni spomenik". Ostanki srednjeveške utrdbe so bili odstranjeni leta 1934, na njihovo mesto pa so postavili spomenik neznanemu junaku (kar nismo se mogli načuditi, da je bilo dolgo stopnišče, ki vodi do spomenika, le dan po močnem sneženju v nasprotju s cesto, ki vodi na vrh hriba, že v celoti očiščeno - in to kar ročno, z lopatami!).
V času Kraljevine Jugoslavije, natančneje leta 1936, je bil hrib razglašen za narodni park, leta 1946 pa je po odloku predsedstva narodne skupščine Srbije Avala dobila status "javne lastnine za splošno dobro" in padla pod upravo srbske vlade.

Na Avali kmalu (?) nov televizijski stolp
Leta 1965 so tam zgradili 202 m visoki televizijski stolp, na višini 120 metrov je bila tudi razgledna restavracija. Stolp je bil uničen leta 1999 med Natovim bombardiranjem Srbije, zato so leta 2006 začeli prenovo, ki naj bi jo končali do konca leta 2008, a za zdaj ne kaže, da bo res tako ...
Avala je sicer priljubljen kraj Beograjčanov za piknike in rekreacijo, a zadnja leta tamkajšnje zmogljivosti niso veliko v uporabi. Celotno območje hriba za zdaj spada pod beograjsko mestno občino, v prihodnosti pa bo morda dobilo lastno upravno enoto - Avalski Venac.

Alenka Klun
alenka.klun@rtvslo.si

Vabimo vas na fotografski sprehod po zasneženi Avali: