Vse skupaj se je začelo leta 2002, ko se je na Šmartinski cesti odprla restavracija Cubo. Takrat se Ljubljana še ni tako kulinarično razmahnila, kot se je v zadnjih letih, in Cubo je bila ena izmed redkih elitnih restavracij.

Čez nekaj let je njen lastnik Boštjan Trstenjak dobil zamisel o širitvi še v samo središče prestolnice, kjer je na Slovenski, nasproti SNG-ja Drame in v neposredni bližini Kongresnega trga, kupil večstanovanjsko in spomeniško zaščiteno meščansko stavbo, zgrajeno leta 1830 in obnovljeno v secesijskem slogu 100 let pozneje. V tem času je stavba med drugim gostila baletno šolo, založbo, izobraževalni center za prvo pomoč, potapljaško šolo in, v zadnjih letih, kavarno Miška.

Hotel Cubo, za katerega današnjo podobo sta poskrbela arhitekta Rok Kuhar in Katjuša Kranjc, je svoja vrata odprl leta 2011 in nemudoma pritegnil pozornost tako javnosti, navdušencev nad dizajnom in arhitekturo kot tudi hotelske industrije. S 26 sobami spada med manjše hotele v Ljubljani, a kvantiteta nikdar ni bila tisto, k čemur so lastniki in oblikovalci težili, ampak kakovost ponudbe in storitev.

Prestiž od rjuh do porcelana
Kakovostna ležišča, elegantna posteljnina vrhunskega italijanskega proizvajalca Rivolta Carmignani, Bauscherjev porcelan, Riedlovi kozarci, L'Occitainova kozmetika v kopalnici, moderna, trendovska podoba sob in jedilnice, vrhunska kulinarika, temelječa na svežih sestavinah ... In potem je tu še za tuje obiskovalce (prevladujejo poslovneži, nekateri so se v Cubu že kar abonirali) prav gotovo neprecenljivi razgled iz sob in jedilnice na Ljubljanski grad in mestno jedro.

Med svetlimi sobami umirjenih pastelnih barv v bež in sivkastih tonih lahko izbirate med manjšimi, enosobnimi, največje pa so suite, velike med 69 in 75 kvadratnih metrov. Stene krasijo študije pik akademskega slikarja Iva Mršnika, kopalnice pa se zapirajo s steklenimi drsnimi paneli, ki prostor optično povečajo. Nekatere kopalnice so še posebej drzne, saj se iz sobe vanje vidi tako rekoč vse, zato nam v hotelu povedo, da si tisti gostje, ki jim ob tem ni najbolj lagodno, lahko izberejo tudi sobo s konvencionalnejšimi toaletnimi prostori.

Posebna ponudba
Direktor hotela Sandi Kovačevič (predtem se ga bomo nekateri spomnili po njegovem delu v kultnem, že pokojnem šišenskem klubu Hound Dog) je za MMC povedal, da žal povprečni gost v Ljubljani v povprečju preživi manj kot dva dni, kar so izkoristili tako, da svojim gostom ponujajo tudi izlete zunaj Ljubljane.

Cubo je sicer lani prejel kopico priznanj za svoje delo. Med drugim se lahko pohvalijo z znakom kakovosti za hotelsko restavracijo MO Ljubljane, vodič InYourPocket ga je razglasil za najboljši poslovni hotel v Ljubljani, Luxury Travel Guide za najbolj luksuzen hotel v Sloveniji, na nagradah World Luxury Hotel Awards pa je dobil priznanje kot najboljši luksuzni "city hotel" v Sloveniji. Ob tem pa je prejel še certifikat odličnosti največjega spletnega turističnega portala TripAdvisor, ki ga je prav tako gladko proglasil za najboljši ljubljanski hotel.

Znova v igri za nagrade
Letos so znova v igri za regijsko in globalno nagrado v kategoriji luksuznih "city hotelov" World Luxury Hotel Awards, revija Business Destinations jih je izbrala za najbolj luksuzen hotel v Sloveniji, po mnenju TripAdvisorja je Cubo na 16. mestu lestvice najboljših hotelov v Evropi, prejeli pa so tudi nagrado "European finest hotels".
Ali, kot pravi Kovačevič: "V časih, ko v medijih prevladujejo novice o finančni krizi in težavah v slovenskem gospodarstvu, so novice o uspešnih projektih žal redkost, zato z veseljem delimo z vami vse naše uspehe."

Prav gotovo ne škodi, da je hotel povezan z matično restavracijo - kulinarična ponudba, ki so jo pred kratkim še okrepili, je na visoki ravni, kreativna, moderna in sezonska, čeprav prostor za izboljšavo še ostaja (konkurenca denimo ve, da se najboljši tun za suši uvaža od dobaviteljev iz tujine, ne z ljubljanske tržnice), ampak to so malenkosti.
Je pa lani Cubo dobil resnega tekmeca v butičnem hotelu Vander, ki je delo arhitekturnega biroja Sadar + Vuga, šef kuhinje pa je francoski kuhar, ki se ga spomnimo iz RTV-jeve Kdo pride na večerjo, Benjamin Launay.