Leta 2000 je režiser Stephen Frears roman Zvestoba do groba prenesel na filmska platna. V glavni vlogi se je pojavil hollywoodski zvezdnik John Cusack, dogajanje pa so iz Londona (žal, to je zgodbi odvzelo precej šarma) premaknili čez lužo v Chicago. Leta 2006 je po knjižni predlogi nastal tudi broadwayski muzikal. Foto:
Leta 2000 je režiser Stephen Frears roman Zvestoba do groba prenesel na filmska platna. V glavni vlogi se je pojavil hollywoodski zvezdnik John Cusack, dogajanje pa so iz Londona (žal, to je zgodbi odvzelo precej šarma) premaknili čez lužo v Chicago. Leta 2006 je po knjižni predlogi nastal tudi broadwayski muzikal. Foto:

Kaj je bilo prej, glasba ali žalost? Sem poslušal glasbo, ker sem bil nesrečen? Ali sem bil nesrečen, ker sem poslušal glasbo?

Zvestoba do groba
Nick Hornby
Nick Hornby, rojen leta 1957, je priznan angleški pisec in esejist. V svojih esejih se posveča predvsem popularni kulturi, največ glasbi. Dokaz za to, kako pomembna je glasba v njegovem delu in življenju, je tudi rokenrolska skupina Marah, s katero sodeluje. Foto: EPA

Rob Fleming je 30-innekajletni lastnik ne ravno uspešne trgovine s ploščami (strogo samo vinilke, prosim!), ki ga je ravnokar zapustila punca Laura. V njegovi mali londonski "ploščarni" Championship Vinyl Rob, nevrotični zbiralec plošč, s svojima uslužbencema Dickom in Barryjem dneve preživlja med razglabljanjem o glasbi, natančneje o umetnosti sestavljanja kasetnih kompilacij in lestvicah "najboljših pet" (komadov, filmov, sanjskih služb – na prvem mestu je seveda novinar pri britanskem glasbenem časopisu NME konec 70. let …), ki kažejo njihovo velikansko poznavanje glasbe. Ravno ti pogovori o popularni kulturi, ki je zaznamovala neko generacijo, poleg smešnih pripetljajev v trgovini, ki ji vladajo na trenutke za navadne smrtnike s "pomehkuženim" glasbenim okusom že kar strašljivi glasbeni obsedenci, so najmočnejša točka romana, ki je v svojem bistvu romantična zgodba in pripoved o nujnosti odraščanja.

Rob se v romanu po bolečem koncu zveze z Lauro spominja svojih petih (seveda številka pet spet ni naključje) najbolj bolečih razhodov (Alison Ashworth, Penny Hardwick, Jackie Allen, Charlie Nicholson, Sarah Kendrewin – točno v tem vrstnem redu in, pozor, brez Laure!), odloči se stopiti v stik s temi svojimi nekdanjimi dekleti. Robovo raziskovanje ljubezenske preteklosti in smrt Laurinega očeta nekdanja ljubimca spet pripelje skupaj, njuno razmerje pa utrdi še na novo najdeni smisel Robovega življenja – oživitev kariere DJ-ja.

Rob se spopade s svojo obsedenostjo z ženskami iz svoje preteklosti, saj spozna, da so tako "popolne" le plod njegove domišljije – zatiskal si je oči pred njihovimi slabostmi in manj privlačnimi stranmi. Spozna, da sta splošna sreča in zadovoljstvo v razmerju z Lauro le vredna več od občasnih slabosti, ki jih prinaša skupno življenje. In če je Bridget Jones avtorice Helen Fielding glasnica neke generacije žensk, je Hornbyjev (anti) junak Fleming moški odgovor na čustveno zmešnjavo, ki je prevevala generacijo mladih odraslih v 90. letih. Pa je danes sploh kaj drugače?

Hornby je najbolj znan prav po Zvestobi do groba in romanih Vse o fantu in Fever Pitch (gre za napol avtobiografsko zgodbo o "nekem" obsedenem navijaču Arsenala – ni naključje, da Hornby danes živi v neposredni bližini Arsenalovega stadiona) – vsa tri dela so se izkazala za odličen filmski material, saj so po vseh posneli uspešnice, v katerih so v glavnih vlogah zaigrali John Cusack, Hugh Grant in Colin Firth. Hornby se v svojih delih posveča športu, glasbi in s tem ali z onim obsedenim osebnostim svojih glavnih likov, ki jih prav njihove obsedenosti in napake delajo zanimive in simpatične. Nujno branje tako za ljubitelje glasbe kot za neutolažljive romantike, ki morajo še - odrasti.

Alenka Klun

Kaj je bilo prej, glasba ali žalost? Sem poslušal glasbo, ker sem bil nesrečen? Ali sem bil nesrečen, ker sem poslušal glasbo?

Zvestoba do groba