Albanija je še vedno prepredena z ostanki približno 700.000 bunkerjev. Foto: EPA
Albanija je še vedno prepredena z ostanki približno 700.000 bunkerjev. Foto: EPA
Enver Hoxha
Še pred kratkim je bil gromozanski bunker na seznamu albanske vojske pod oznako "strogo tajno". Foto: Reuters

dnik ga je ob odprtju označil kot kompleks s petimi zvezdicami.

Bunker, ki ga je paranoični komunistični režim zgradil pred desetletji, in sicer v strahu pred napadom z Zahoda, ki se nikoli ni zgodil, meri kar 2685 kvadratnih metrov. Razteza se na petih nadstropjih in zajema 106 sob, vključno s kinodvorano. Postelja nekdanjega diktatorja, na kateri je rdeča vzmetnica, je še vedno na svojem mestu, ob strani pa stoji mizica s sovjetskim radiem na njej.

"Odločili smo se, da bomo vse odprli," je povedal albanski premier Edi Rama, ko je obiskal zatočišče vzhodno od Tirane.

Bunker bo odslej v pristojnosti ministrstva za turizem in kulturo in bo tako muzej in razstavni prostor za umetnike.

"Strogo tajno"
Bunker je bil skrivaj zgrajen med letoma 1972 in 1978 in opremljen tako, da bi bil lahko glavni štab centralnega komiteja in komunistične skupščine v primeru vojne.

"Ideja o gradnji bunkerja se je pojavila po obisku Hoxhe v Severni Koreji leta 1964," je ob odprtju pojasnila tiskovna predstavnica obrambnega ministrstva Edlira Prendi. Obenem je dodala, da je bil še do pred kratkim gromozanski bunker na seznamu albanske vojske pod oznako "strogo tajno".

Med 40-letnim Hoxhevim vladanjem je bila Albanija ena izmed najbolj izoliranih držav na svetu, saj je bil Hoxha obseden z morebitnim napadom z Zahoda. Danes, 24 let po padcu režima, je dežela še vedno prepredena z ostanki približno 700.000 bunkerjev. Po navedbah oblasti so bile strukture, ki jih prebivalstvo imenuje "gobice", zgrajene kot neuničljive, ki lahko obranijo ljudi pred večmilijonsko vojsko.

Glede na navedbe nekaterih virov je imel Hoxha, ki je umrl leta 1985, okoli Tirane vsaj štiri skrivališča, zgrajena samo zanj in njegovo družino.