Za mnoge Newyorčane je Centralni park edini kraj, kjer lahko opazujejo spreminjanje letnih časov. Foto: RTV SLO/A. K.
Za mnoge Newyorčane je Centralni park edini kraj, kjer lahko opazujejo spreminjanje letnih časov. Foto: RTV SLO/A. K.

Zgornji zapis iz nekega knjižnega vodnika po New Yorku je zgovoren. Newyorški Centralni park, čudovita oaza zelenja sredi mestne džungle, je zagotovo eden najbolj slavnih mestnih parkov na svetu, saj se kot kulisa pojavlja v nešteto filmih in TV-nadaljevankah. Čeprav velja za nekakšno oazo miru znotraj “mesta, ki nikoli ne spi”, je imel nekoč sloves nevarnega kraja, še posebej ponoči.

Park s površino 843 akrov ali 3,41 km2 se nahaja v newyorškem predelu Manhattan in se razteza od 59. ulice na jugu (trg Columbus Circle) do 110. ulice na severu. Ob vzhodni strani parka poteka slavna Peta avenija, na zahodu pa ga omejuje ulica, kjer prav tako domujejo petičneži – Central Park West.

Čeprav park deluje naravno, je skoraj popolnoma »umeten«. Je najstarejši urejen mestni park v ZDA – uradno je bilo delo končano leta 1873 –, ki se lahko pohvali z več umetnimi jezeri, pešpotmi, dvema drsališčema, rezervatom za divje živali, otroškimi igrišči in predvsem z ogromnimi zelenimi površinami, ki so kot nalašč za različne športne dejavnosti in seveda poležavanje na soncu. 10-kilometrska krožna cesta po parku pa je svetišče tekačev, kolesarjev in ljubiteljev rolanja, ki se tja nagnetejo predvsem ob koncih tedna in po sedmi uri zvečer, ko je za avtomobile vstop prepovedan.

A. K.

Pogled proti severu z nekega hotela ob parku na 59. ulici. Foto: EPA
Zeleni Sheep Meadow, nekdanji pašnik za ovce, je v sončnih poletnih dneh prekrit z razgaljenimi telesi Newyorčanov, ki lovijo sončne žarke. V 60. in 70. letih so se tu zbirali, omamljali in imeli radi "otroci cvetja", danes pa so mladostniki, ki kadijo džointe, v manjšini med navdušenimi metalci frizbijev in družinami na piknikih. Foto: EPA
Vsako poletje na Veliki trati (Great Lawn) nastopijo newyorški filharmoniki, Metropolitanska opera pa na prostem uprizori dve operni predstavi. V Centralnem parku so priredili tudi veliko koncertov popularne glasbe, med drugim so tam nastopili Simon in Garfunkel, Diana Ross in Dave Matthews Band. Na običajne dni navadni smrtniki na Veliki trati igrajo softball, nogomet in ameriški nogomet. Foto: RTV SLO/A. K.
Grad Belvedere iz leta 1869 so dolgo uporabljali kot vremensko postajo, zdaj pa je na novo zaživel kot center za izobraževanje in informiranje. Foto: EPA
Območje Strawberry Fields je Yoko Ono posvetila pokojnemu soprogu Johnu Lennonu. Na njem je zasejano drevje in grmičevje, darila držav z vsega sveta. Onova se je za ta prostor borila s člani mestnega sveta, ki so tam nameravali postaviti spomenik Bingu Crosbyju. Vsako leto 9. oktobra na Lennonov rojstni dan se v spomin na velikega moža na Jagodnih poljanah zbere na tisoče oboževalcev. Foto: EPA
Čez cesto od Strawberry Fields, na križišču Central Park West in 72. ulice, stoji razkošna stanovanjska hiša Dakota, kjer je nekoč prebival John Lennon in kjer še danes živi Yoko Ono. Na pragu Dakote je bil Lennon tudi ustreljen. Foto: RTV SLO/A. K.
Jezero (The Lake) se razteza proti zahodu od mostu Bow Bridge, po njem pa pogosto nerodno veslajo obiskovalci parka, ki si za zabavo najamejo čolne. Foto: RTV SLO/A. K.
Holden Caulfield, junak kultnega Salingerjevega romana Varuh v rži, preživi veliko časa v Centralnem parku. V laguno meče kamenčke, obiskuje muzeje, drsa in opazuje vrtiljak … In išče odgovor na večno vprašanje: "Kam gredo race pozimi, ko jezero zamrzne?" Foto: EPA
Holden Caulfield pripoveduje tudi o Ameriškem prirodoslovnem muzeju (American Museum of Natural History), ki je na ulici Central Park West. Gre za eno najpomembnejših ustanov na področju znanstvenega raziskovanja in izobraževanja z eno največjih zbirk razstavnih primerkov na svetu. Največ obiskovalcev privabljajo dvorane z dinozavri, kar 85 odstotkov razstavljenih primerkov pa je pravih fosilov. Najnovejši dodatek k muzeju je bleščeči Haydnov planetarij. Foto: RTV SLO/A. K.
V več kot 130 letih obstoja so obnovili kar nekaj delov parka, za kar so prostovoljci porabili veliko ur dela; samo v letu 2004 so prostovoljci v parku delali več kot 32 tisoč ur. Foto: RTV SLO/A. K.
Danes park velja za enega najvarnejših mestnih parkov na svetu in ima celo svoj policijski oddelek, v katerem so zaposleni tako običajni policisti kot prostovoljci. V letu 2005 naj bi se v parku tako zgodilo le 100 kaznivih dejanj, kar res ni veliko glede na to, da park letno obišče kar 25 milijonov obiskovalcev. Foto: EPA
Ženskam, ki se po parku sprehajajo same, svetujejo, naj bodo previdne povsod in ob vsakem času. Najbrž ni potrebno poudarjati, da bi bil nočni obisk parka zelo slaba zamisel. Foto: EPA
Za mnoge Newyorčane je Centralni park edini kraj, kjer lahko opazujejo spreminjanje letnih časov. Tam se sproščajo, gibajo, prirejajo piknike, se poljubljajo ... Foto: EPA
Park vnaša v mesto barve z oblikovanimi cvetličnimi gredami in grmovnicami, pa tudi s površinami pod drevjem, kjer prebivajo čemerne sive veverice, puhasti in severni detli, črnoglave sinice, modre šoje in bolj "evropski" vrabci, škorci in golobi. Centralni park najbolj slovi po bogati "ponudbi" raznovrstnih ptic – njihove selitve pa so za opazovalce še posebej zanimive. Foto: EPA
Od 12. do 27. februarja 2005 je bila v Centralnem parku na ogled umetniška instalacija The Gates (Vrata), ki sta jo postavila umetnika Christo in Jeanne-Claude. Na 37 kilometrih poti, ki prepredajo park, sta postavila 7.503 železnih "vrat", na vsaka od njih pa sta obesila oranžno vinilno blago v obliki zastave. Projekt je naletel na različne reakcije - nekatere je navdušil, ker je popestril zimsko sivino, drugim pa se je zdelo, da kazi videz parka. Foto: EPA
Tekači z vsega sveta na 26. milji newyorškega maratona v Centralnem parku. Foto: EPA
Od leta 1962 se vsako poletje v parku odvijajo brezplačne gledališke predstave na prostem, v katerih večkrat zaigrajo tudi znani odrski in filmski igralci. Večinoma gre za uprizoritve Shakespearjevih del, nastopi pa veljajo za resnično kakovostne. Foto: RTV SLO/A. K.