Analiza faličnih dekoracij v paleolitski umetnosti, opisana v decembrski številki The Journal of Urology (Dnevnik urologije), je pokazala tudi dokaze morda prve znane operacije, izvedene na moškem genitalnem organu. "Predelava" ali operacija je imela morda le ornamentalne namene, pravijo raziskovalci.

Glavni avtor Javier Angulo, predsednik oddelka za urologijo na španski Hospital Universitario de Getafe, razlaga, da je, kot danes, tetoviranje in manipulacija telesnih delov vedno delovalo kot način samoizražanja: "Ljudem se lahko zdi, da so brazgotine zgodba, pisana na koži. Delanje brazgotin, lukenj in tudi pisanje na kožo - tetoviranje - lahko doda pomen sicer 'trapastemu telesu'. Če je eno izmed številnih znamenj postalo popularno ali modno, so jih kulturno lahko sprejeli kot zaželeno."

Univerzalna umetnost
Angulo je s kolegoma Marcosom Garcío-Díezom in Marcom Martínezom preučeval moške genitalne reprezentacije v nosljivih, večinoma majhnih umetniških predmetih, narejenih na evropskih tleh pred približno od 38.000 do 11.000 leti.
Ti predmeti naj bi pogosto odsevali tisto, kar se je dejansko pojavljajo na penisih. Številna znamenja so geometričnih oblik, kot denimo krogi ali trikotniki, nekateri se ujemajo s paleolitsko jamsko umetnostjo.

Globlji pomen - ali pa tudi ne
Vzorci naj bi bili del neznane kode, a mogoče je tudi, da so imeli zgolj dekorativni namen, navsezadnje tetovaže danes sledijo istemu principu: tetovaža leva na moški roki lahko pomeni zgolj, da je moškemu pač všeč ta vzorec, ne pa, da bi imel lev zanj kakšen poseben pomen.
Raziskava je pokazala še eno zanimivost, in sicer, da so prazgodovinski možje povlekli nazaj kožico na koncu penisa. Znanstveniki menijo, da so prvi moški prakticirali obrezovanje tako zaradi preprečevanja bolezni kot tudi za namene pripadanja skupnosti. Obredno ali religiozno obrezovanje poteka v številnih kulturah še dandanes.