Avtomobilnost

Poudarki

  • Do leta 2030 naj bi delež električnih avtomobilov na naših cestah dvignili na 17 odstotkov.
  • Stroški uporabe električnih avtomobilov bi se do leta 2024 lahko spustili na raven avtomobilov z bencinskimi motorji.
  • Če bomo prešli na električni promet in ogrevanje, se bo potreba po elektriki močni povečala.
  • Potrebna bo gradnja novih klasičnih elektrarn.
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 73 glasov Ocenite to novico!
false
Električni avtomobili se bodo stroškovno že leta 2024 približali bencinskim. Foto: Opel
false
Z množično uporabo električnih avtomobilov bomo močno obremenili električna omrežja. Foto: Toyota
false
Smo res pripravljeni na izzive, ki jih prinaša električna prihodnost. Foto: Kia

Dodaj v

Se Sloveniji po vladni napovedi obeta avtomobilski elektrošok?

Potrebe po elektriki se bodo znatno povečale
17. november 2017 ob 06:26
Ljubljana - MMC RTV SLO

Slovenska vlada je prejšnji mesec zelo optimistično napovedala, da bomo po letu 2030 v Sloveniji ukinili registracijo vozil, ki bodo presegala izpuste 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer in da bo tedaj 17 odstotkov avtomobilov na naših cestah električnih.

Poudarili so tudi širitev omrežja električnih polnilnic: do leta 2021 naj bi v Sloveniji stalo 269 javnih polnilnic z močjo do 22 kilovatov in prav toliko z močjo nad 22 kilovatov, leta 2030 pa naj bi jih bilo več kot 20 tisoč. Poleg tega naj bi v naslednjih štirih letih dobili skupno še 1022 električnih polnilnic v zasebnih gospodinjstvih in 660 polnilnic v zasebnih podjetjih.

Kaj prehod na električne avtomobile pomeni za potrošnike. Nas bodo stali več ali morda manj od avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje? V zvezi s tem je zanimiva študija, ki jo je organizacija Element Energy Ltd izdelala v sodelovanju z evropskimi organizacijami za varovanje pravic potrošnikov, tudi našo Zvezo potrošnikov Slovenije, govori pa o praktično-finančnih vidikih prehoda na avtomobile z alternativnim pogonom.

3,5-odstotno znižanje izpustov letno

Če bi radi do leta 2050 izpuste, ki jih ustvari promet, spustili pod 60 odstotkov ravni iz leta 1990, bomo morali vsako leto izpuste povprečno znižati za 3,5 odstotne točke, kar pomeni korenite posege v pogonsko tehniko vozil in način njihove uporabe. In to ne šele čez nekaj let, ampak takoj. Množičnost bolj učinkovitih avtomobilov in napredek v baterijski tehnologiji bosta seveda pripomogla tudi k zmanjšanju stroškov njihove uporabe, ki se bodo - upoštevajoč štiriletni ciklus uporabe - do leta 2024 predvidoma spustili na raven avtomobila z bencinskim motorjem na notranje zgorevanje, do leta 2030 pa celo le malenkost nad raven avtomobilov z dizelskimi motorji. Stroški uporabe hibridnih in priključnohibridnih avtomobilov bodo sicer v naslednjih letih padali še bolj korenito, a se bo krivulja njihovega zniževanja okrog leta 2020 izravnala in bodo bolj ali manj ostali dražji od električnih avtomobilov in avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje.

Nove obdavčitve

A velja tudi premislek v drugo smer. Stopnje obdavčitev so danes sicer višje na avtomobile z motorji na notranje zgorevanje, pričakovati pa smemo, da se bodo z rastjo prodaje električnih avtomobilov danes samoumevne stopnje subvencioniranja ne samo zniževale in ukinjale, ampak se bodo po stopnji obdavčitve električni avtomobili počasi začeli približevati klasičnim avtomobilom, saj je malo verjetno da bi se države odpovedale izjemo bogatemu viru prihodkov za polnjenje proračuna s številnimi dajatvami, taksami in drugim, kar plačujemo za lastništvo in rabo osebnega vozila.

Seveda bo zaradi povečanja uporabe električnih avtomobilov treba povečati tudi omrežje polnilnih postaj in, poleg povečanja zmogljivosti in trajnosti električnih baterij, ki bo navsezadnje stvar proizvajalcev, oblikovati tudi kanale za njihov odvzem ter razgradnjo in njihovo zamenjavo z novimi, kar bo električne avtomobile naredilo zanimive tudi za trg rabljenih vozil. Konec koncev so tudi najstarejši električni avtomobili na trgu premalo časa, da bi lahko proizvajalci in razgrajevalci že pridobili potrebne izkušnje. To jih torej še čaka.

Kaj pa oskrba z elektriko?

Kaj pa druga plat medalje, oskrba z električno energijo, ki že ob veliko manjših potrebah danes pogosto močno šepa? Kako bi povečanje števila električnih avtomobilov in polnilnih postaj zanje vplivalo na današnje električno omrežje, nam je pojasnil vodja oddelka za energetiko in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milana Vidmarja, mag. Leon Valenčič.

Meni, da današnje električno omrežje ni sposobno prenesti velikega števila polnilnic za električna vozila. Ko govorimo o zmogljivosti električnega omrežja, moramo najprej vedeti, da se že danes v omrežju precej množično pojavljajo toplotne črpalke, ki že povzročajo krajevne preobremenitve in s tem zasedajo tisto malo rezervnega prostora, ki ga imamo na razpolago v omrežju.

Potreba po reelektrifikaciji

Kaj bi torej popolni prehod na električno ogrevanje in osebni promet pomenil za elektroenergetski sistem? Poenostavljeno povejmo, da je današnji električni sistem kot celota zgrajen za en kilovat obremenitve na gospodinjstvo. Če bomo popolnoma opravili zgornji prehod, bo električni sistem moral oskrbovati dober milijon gospodinjskih odjemalcev, pri katerih bo poraba nihala med nič in desetimi kilovati obremenitve. Valenčič pravi, da tudi če zgradimo dovolj zmogljivo električno omrežje, ne bomo imeli dovolj proizvodnje v "resnih elektrarnah", saj bi morale proizvodne zmogljivosti biti štirikrat večje od sedanjih. Ko govorimo o "resnih elektrarnah" imamo v mislih premogovne, plinske in jedrske elektrarne. Potencial slovenskih rek je izkoriščen že devetdesetodstotno, sončne in vetrne elektrarne pa v izračunih niso relevantne.

Če hočemo torej zares doseči elektrifikacijo ogrevanja in mobilnosti, se moramo hitro lotiti ponovne elektrifikacije in zanjo tudi zagotoviti sredstva. Skupna vsota investicij v elektroenergetski sistem, ki bi vsaj za silo ustrezal povečanim zahtevam, se začne pri 20 milijardah evrov. V omrežje bi vložili približno tretjino, ostali dve tretjini pa v "resne elektrarne". Že danes Slovenija uvozi dvajset odstotkov elektrike, uvozna odvisnost pa občasno preseže celo petdeset odstotkov. Glede na to, da evropska in slovenska energetska politika prepovedujeta gradnjo "pravih elektrarn", bomo pomanjkanje elektrike kmalu doživeli tudi brez elektrifikacije prometa in ogrevanja.

Odvisnost od premoga in atomov

Gredo torej prizadevanja za elektriko iz obnovljivih virov in hkratno povečanje električnih vozil sploh v korak? Valenčič pravi da ne in poudari, da bomo ne glede na to, koliko sončnih in vetrnih elektrarn bi zgradili, še vedno ostali 100-odstotno odvisni od klasičnih elektrarn.

Je mogoče predvideti, kakšno bi bilo povečanje porabe električne energije, če se načrti vlade uresničijo? Po ocenah bi kompletna elektrifikacija ogrevanja in osebnega prometa zahtevala vsaj dodatnih 10 milijard kilovatnih ur električne energije. Danes v vsej Sloveniji proizvedemo 10 milijard kilovatnih ur elektrike. A to je le manjši del problema. Večji je zagotavljanje dovolj električne moči, saj bi se obremenitve v konicah porabe z današnjih 2.000 megavatov povečale na okrog 8.000 megavatov, to pa bomo rešili le z gradnjo klasičnih elektrarn, ki pa so seveda nezaželene.

Čeprav se tega morda ne zavedamo, se mogoče vrtimo v nekakšnem začaranem krogu brez izhoda.

Matija Janežič
Prijavi napako
Komentarji
lfcfan
# 17.11.2017 ob 06:46
Zato je tu NEK2. Bojimo se jedrske energije, ki pa je najbolj čista. Nemci so opustili jedrsko enerijo in že deveto leto zapored povečali izpuste. Nemci, ki jih ima marsikdo za vzor pri prehodu na obnovljive vire, so čedalje bolj odvisni od premoga.
windmaster
# 17.11.2017 ob 06:44
Toplotne črpalke kurijo preveč elektrike. Vetrne ter sončne dajo premalo.... Sama protislovja v primerjavi z marketingom trgovcev....
rumalina
# 17.11.2017 ob 06:50
Imam občutek, da vlada kar nekaj naklada.
džeko
# 17.11.2017 ob 07:09
Sanja svinja o koruzi........bla, bla, kot smo napovedali fotelj strokovnjaki še dolgo ne bo nič iz tega......vi pa kar verjemite pravljicam.
Članek je čist realen, končno nekdo, ki pove po resnici.
58rajko
# 17.11.2017 ob 07:00
Končno en resen članek.
podatnik
# 17.11.2017 ob 06:39
AHA! Novi TEŠ-i zaviti v ekološki celofan in okolju prijazno mašn'co....
jozu
# 17.11.2017 ob 06:49
naj mi negdo odgovori prosim.Kaj bo naredila z već tisočimi tovornimi vozili ki dnevno prečkajo slovenijo? A bodo morala biti tudi eletsična ?
Tao3
# 17.11.2017 ob 07:21
Edina rešitev za ohranitev elektrooskrbne samostojnosti je NEK2. NEK je stara elektrarnica pa še vedno proizvede 30% vse slovenske elektrike. Jedrski elektrarni preprosto ni konkurence.
polarisprox440
# 17.11.2017 ob 07:12
To, da ni dost stroma in da je omrezje presibko govorim ze odkar se govori o elektricnih vozilih... ampak kvazi vladni strokovnjaki nabijajo svoje. Kaj pomeni presek vodnika v zvezi s tokom jim itak ni jasno, zal... zelo super clanek!
a.orhidejca
# 17.11.2017 ob 06:54
da bi izboljšali javni promet in zmanjšali s tem število avtov to pa ne?
BepaJoseph
# 17.11.2017 ob 06:47
Naša vlada planira dolgoročno. Pripravila je premišljene ukrepe , s katerimi bo lahko zagotovila provizije tudi prihodnjim generacijam politikov , pri izgradnji novih TEŠ-ov...
Gepard007
# 17.11.2017 ob 06:43
A nas pripravljate slučajno na JEK2?
bistri08
# 17.11.2017 ob 07:56
To kar je v članku napisano, je vsakemu naravoslovcu kristalno jasno.
Stvari ne gredo skupaj tako, kot bi si želeli. Na papir lahko zapisujemo želje in kažemo v javnosti pozitiven odnos fo okolja. Ko pa preidemo v realizacijo, se pa pri nas vse zaplete. Že blokada vetrnih elektrarn je pokazala, kako "zelen" narod smo.
Kikkoman
# 17.11.2017 ob 07:36
Dokler akumulatorji e-avtomobilov ne bodo 100% obnovljivi, je to navadna umazana industrija, daleč od ekološkosti. Primerna samo za mestna središča za mestne avteke.
kuba49
# 17.11.2017 ob 07:10
Sklepi vlade so samo všečnost profitnim ekološkim lobijem. Ti pa pa nas največkrat preprečuje "sranje" iz lega žepa daj v desnega pa bo vse vredu.
Nobeden pa ne razmišlja kako bi nas navadili da z majhnim koraki pridemo do velikih učinkov. Kot primer razpad javnega prevoza v Sloveniji. Kako se pripeljati v službo brez lastnega prevoza, če je tvoje delovno mesto oddaljeno samo 20km, v smiselnem času. Praktično ne mogoče. Pa bi izpuste lahko že zelo zmanjšali.
malikaliber
# 17.11.2017 ob 06:49
Sam bluzijo o nekih strtegijah, narod pa strada, če bo šlo tako naprej, še za bicikel ne bomo imeli, no razen Elite!
The Ghost P.
# 17.11.2017 ob 09:42
Kupiš električni avtomobil, dobiš 5000€ subvencije, ker si "zelen", vsi pa pozabijo na umazano litijevo industrijo (pridobivanje baterij ni baš zeleno, samo kaj, važno da se zeleno voziš, kajne), in svojega zelenega najboljšega prijatelje "tankaš" na TEŠ6, ki svinja po dolgem in počez. Odlično. Torej, pod črto, svinjaš vsaj toliko kot ostali, "ne-zeleni" avtomobili, za kar dobiš še subvencijo in še pohvalijo te, češ, kako skrbiš za okolje. In ko bo el. omrežje počepnilo, ne NEK2, TEŠ7 kakopak, 2 miljardi za 20 let elektrike, da bo lahko napajala vse okolju-prijazne štirikolesne prijatelje in čisto ozračje. Zeleni aktivisti so preveč ozkogledi, kajti električni avtomobili prinašajo mnogo več nevšečnosti in težav, kot klasični "bencinarji". Pametno bi bilo oglaševati predelavo na plin oz. bi jo lahko ponudniki avtomobilov že kar serijsko ponujali; je zeleno, plina je dovolj, je poceni in še ne podpiramo emiratov.
borut-blas
# 17.11.2017 ob 07:19
edino kar ima trenutno na tem področju rep in glavo je plin ..
plinska turbina in elektrika bi še nekako delovalo, čista elektrika pa je nerealna in v bistvu ekološko sporna
tovornjake na železnico, to bi zmanjšalo emisije in sprostilo ceste..
tega pa geniji ne bodo naredili, saj vedo da bi jih naftno orožarska avtomobilska mafija na hitro pospravila
unitrode
# 17.11.2017 ob 08:58
Končno korektno napisan članek. Zanimiva je logika (neznanje) nekaterih ki sklepajo: toplotna črpalka porabi nekajkrat manj (električne) energije, torej ne more biti faktor, ki vpliva na oskrbo. Tem neznalcem: seveda porabi manj energije, vendar porabi električno energijo, torej pomeni dodatno obremenitev za električno omrežje. Drugi lapsus: z fotovoltaiko bi lahko napolnili črpalne elektrarne; to načelno drži vendar imamo sedaj samo eno (1) omembe vredno (Avče), za drugo Kozjek pa že več kot desetletje potekajo prepiri z civilnimi inciativami. Še to: energija iz črpalne elektrarne je nekajkrat dražja radi stroškov črpanja in če enegijo dobimo iz fotovoltaike, kjer je nekajkrat dražja od klasične je končna cena lahko v tej (genialni kombinaciji Nikca3) najman 15 krat dražja od cene iz klasičnih virov (da bo razumljivo: povprečen račun za EE bi družinskem proračunu močno presegel zajamčeno plačo!). Bogve kakšni bleferji so pisali tisto vladno "strategijo", elektroinženirji zanesljivo ne (čeprav bi bil za nas to pomenilo dober posel, ki bi sicer peljal v izgubo) vendar nimajo niti osnovnega pojma o elektroenergetiki in ekonomiji. Problem je, da so takšni bedaki v (ali blizu) vladi.
hospitalit
# 17.11.2017 ob 07:39
človeštvo brez popolnoma novih tehnologij pridobivanja energije prihaja v brezizhoden položaj. ne moreš imeti hkrati čistega, nedotaknjenega okolja in poceni čiste energije. še kar nekaj časa bo edinole plin prva izbira. Še boste hodili k Putinu....
Luka Novak
# 17.11.2017 ob 07:06
Se Sloveniji po vladini napovedi obeta avtomobilski elektrošok?

Vladi, predvsem pa stranki SMC, se dogaja šok. Predsedniške volitve, so pokazale, da so jih strici in tete iz ozadja že pozabili, na pravkar končane volitve so, na prihajajoče volitve prav tako bodo bodo poslali mlajše obraze. Pozabljeni bodo ostali nekje na smetišču slovenske politike, tako kot Zares, PS in druge na hitro sestavljene levičarske stranke stricev in tet iz ozadja.

Električne polnilnice, električni avtomobili so pač tema, kjer je moč dobro prodajat politično meglo. Kdor verjame zgornjim obljubam, bo podoben tistim, ki so leta 1991 verjeli v drugo Švico. Doživeli pa so jo zgolj, če so se odselili v Švico.

Slovenija ima ducat več polnilnic kot Luksemburg (111 vs 99), če primerjamo cestno omrežje, dobimo jasno sliko kaj pomeni tistih obljubljenih 269 + 269 polnilnic, 20 tisoč polnilnic pomeni skoraj toliko, kolikor jih ima trenutno Nemčija (+ 22.700 polnilnic). V UK jih je mimogrede skoraj 14.000, na Nizozemskem + 10.200, Norveškem 7.850 itd. Naši sosedje imajo Avstrija + 1.700 polnilnic, Italija + 4.200, Hrvaška 129.
Adi H.
# 17.11.2017 ob 07:05
Mislim, da je plin najboljša alternativa.
Atomsk
# 17.11.2017 ob 10:46
Najprej naj se država loti strožjega reguliranja dizelskih motorjev.

Se ljudje sploh zavedate, da ko stojite v kolonah za dizelskimi limuzinami in se iz njih vsuje črn oblak strupenih delcev, da to tudi vdihavate?! CO2 je res problem, vendar so kratkoročni vplivi dušikovih oksidov ter mikroskopskih delcev ogljika veliko bolj pereči.
Brez dvoma je elektrika prihodnost in ima številne prednosti, vendar so pred nami precej bolj očitni problemi.

Če bi bil jaz diktator, bi bistveno močneje reguliral dizelske motorje in preverjal pravilno delovanje katalitskih sistemov ter regeneracije le teh.
Mats
# 17.11.2017 ob 08:43
@Nikec3: kot kaže se le ne spoznaš toliko na te zadeve...

Kot "resne elektrarne" so mišljene tiste, ki so sposobne zagotavljati enako količino električne energije ne glede na vse druge (zunanje) vplive. Kaj ti bo fotovoltaika, če ne deluje ponoči, ko bo obremenitev omrežja predvidoma najvišja (pa ne mi o viških nočne elektrike, ki jih kao prodajamo v tujino..). Kaj ti bodo vetrne elektrarne, če ni vetra...o tem je govora pod "resnimi" elektrarnami ;-)

Za toplotne črpalke pa ni govora o njihovem izkoristku, temveč obremenjevanju omrežja. Plinske ali oljne peči delujejo na omenjena energenta, elektrika se tukaj porablja edino za krmiljenje. Toplotne črpalke pač porabljajo električno energijo za delovanje in o tem je bilo govora, ne o njihovem (v resnici višjem) izkoristku ;-)

Malo zdrave pameti kdaj pa kdaj ne škoduje :-)
prizemljen
# 17.11.2017 ob 10:03
No končno en članek o tem, kar že dolgo vemo. Mogoče pa nas bodo pro- in contra- eko aktivisti, torej OBOJI, za spremembo enkrat nehali pitati s svojo pro- in contra- propagando. Mogoče bo večina populacije v zvezi s temi vprašanji enkrat začela uporabljat tudi možgane, če jih že imamo. Za sedaj jih namreč bolj selektivno. Le redki razmišljamo o zmanjšanju porabe, večina le o zamenjavi enega (vidnega) vira z drugim (baje) čistim. Samo en tip energije je res čist: prihranjena.
larbitron
# 17.11.2017 ob 08:25
Pa še to.
Proizvodnja baterij za električni avto porabi toliko energije, da bi lahko s klasičnim avtom prevozili 150.000 km.
Celt
# 17.11.2017 ob 07:32
In ko leta 2030 zamenjava iztrošenih avto baterij ne bo več koštala 15000 eur potem tudi električni avtomobili ne bodo več romali na odpad po 8-ih letih (po preteku garancije na baterije).

Roko na srce, kdor je danes kupil električni avto ga bo po 8-ih letih lahko odpeljal samo še na avtoodpad - kaj drugega se ne izplača ker je predrago.

Spet ena bebava strategija, ki bo ljudem povzročila samo dodatne stroške.
mooodeeel
# 17.11.2017 ob 07:08
Tes 7-10 zgradit, tankerje premoga v koper pa po drugem tiru do sostanja pa vsi avte na strom! Kva pa bo!
Kikkoman
# 17.11.2017 ob 10:56
Super ekološka tehnologija:
- umazano in moralno oporečno pridobivanje kobalta (https://slo-tech.com/novice/t711383#crta)
- umazano recikliranje baterij (https://www.ft.com/content/a22ff86e-ba37-11e7-9bfb-4a9c83ffa852)
- umazano pridobivanje bakra za kable (https://en.wikipedia.org/wiki/Copper_ex
traction)
- umazano pridobivanje elektrike v termoelektrarnah (https://www.sciencedaily.com/releases/2
007/11/071114163448.htm)

Potem pa se usedeš v svojo teslo in rečeš ... ahhhh, 0gCO2 izpustov. Car sem, najbolj ekološki na vasi!
Hope
# 17.11.2017 ob 10:23
Ne rabiš ravno diplome za pogruntat, da so električna vozila, v masovnem obsegu, pravljica... Elektrika mora od nekod priti in ko bo prišla, glej glej, ne bo več vse tako zeleno... Ja, dolgoročno bomo prišli do tja, a ponudba električne energije ne bo prišla kar sama od sebe in čez noč.

Izračun število avtomobilov X letna poraba ne bi smel biti tako zelo težek, da ne bi že sedaj načrtovali NEK-2, TEŠ-9, HE-200 ali karkoli pač zeleni strokovnjaki priporočajo...
Nha Trang
# 17.11.2017 ob 09:55
Tisti, ki se je pri fiziki v šoli kaj naučil ve o čem govori ta članek.
Alternativni viri energije, kot so vetrne in sončne elektrarne, so lahko samo dodatni vir energine. Ne morejo pa postati primarni vir, ker za to niso primerne.
Slovenija ima samo dve možnosti. Prva je nove termo in jedrske elektrarne. Druga je da bomo postali odvisni od uvoza elektrike. Danes je elektrika na trgu res poceni, ampka tukaj so mafijska pravila. Ob prvi krizi bo šla cene energije v nebo.
maxbernie
# 17.11.2017 ob 09:15
Še vedno niti v enem članku nisem prebral, kako mislijo rešiti težave s polnitvijo v velikih stanovanjskih naseljih? Ker predvidevam, da bodo hoteli vsi lastniki ponoči polniti.
In pa vpliv elektromagnetnega sevanja motorja in baterij na človeško telo.
Poslušam tega modela na Avtomobilnosti, Brgleza, pametuje s primerjavami s 100 let nazaj in samo filozofira, nič pa konkretnega. Edino besedo mobilnost izreče 3x v stavku.
Nikec3
# 17.11.2017 ob 08:22
Toplotne črpalke kurijo preveč elektrike. Vetrne ter sončne dajo premalo.... Sama protislovja v primerjavi z marketingom trgovcev...

Pri toplotni črpalki za ogrevanje porabimo cca tri do štiri krat manj energije kot pri kurilnem olju. To je dejstvo.
Alchemist
# 17.11.2017 ob 08:11
Kratkoročno je edina rešitev NEK2, dolgoročno pa fuzija. Še ena šansa pa morda Evropska energetska unija, kjer bi se z obnovljivimi viri bolj bogata zahod in jug napajala bolj energetsko reven vzhod in center. Brez velikih sončnih elektrarn v Sahari pa ne bi šlo...tu nastopi geopolitika še v igro.
MatjazP
# 17.11.2017 ob 08:03
Ja, šele ko je treba vse te FDV-jevske okoljske krilatice uresničiti, se obrnejo na inžinirje "saj boste vse zrihtali...".

Tako gre naš svet. Za mnenje nas vprašajo šele potem, ko se že vse zmenijo, v svoji aroganci in rožnatih očalih, na lepo urejenih stolčkih in pred množico, ki jim vzklika.
Jožeine
# 17.11.2017 ob 07:34
No končno se je nekdo zbudil in ugotovil, da morda le nimamo na razpolago dovolj elektrike v Sloveniji. Vsekakor podpiram električne hibride a vse ostalo je fantazija brez primere... Še TET bodo vrgli na koncu v omrežje in kaj smo potem s tem dosegli?!? Sedaj motorji z notranjim zgorevanjem delujejo vsaj kot kogenerator pogona in gretja vozila, če je pa to 2x elektrika pridobljena v TET, TEŠ in in TEB je pa to strel v koleno!
politik kritik
# 17.11.2017 ob 07:25
Pošta Slovenija je na podlagi lastnih testiranj lepo ugotovila, da bodo imeli z električnimi Kangooji za 30 % manj stroškov in so šli v nabavo. Morda bo sedaj manj prodajanja čokoladic in revij za šalterjem ter več osredotočanja na primarni posel.
izo
# 17.11.2017 ob 14:01
pa baj d mimo: niso problem samo elektrarne, tudi omrežje samo že zdej ne prenese kaj dosti, kr poglejte, koliko jakosti vam požegna elektro na bajto. se spomnem en v ulici kakšno zadevo pošvasat, pa vse mrkne, vi bi pa 400 kW polnilnice prikljaplali gor. kdo mislite, da bo moral financirat prenove omrežje, dodatne infrastrukture ipd in koliko bo cena za štrom takrat?
pa smo tam..
patria
# 17.11.2017 ob 10:29
Pol kufer ima že tega siljenja z el. avtomobili, ki so predragi , s premalo dosega, predolgim časom polnjenja in previsoko ceno, poleg vsega nas še posiljujejo , da bi kupovali še samo majhne el. avtomobile in se vozili v nekih mini škatlicah , ki so cenovno še vedno na nivoju avtomobila srednjega razreda, sploh pa je to neuresničljivo in bedasto sprejemanje nekih daljnosežnih ukrepov, ko nihče ne more točno napovedati kaj se bo do takrat še vse spremenilo, na ministerstvo za promet kot kaže nimajo nekegate kočega dela in , da upravičijo svoje število zaposlenih pač delajo nekaj brezveznega.
cgn
# 17.11.2017 ob 10:17
Najboljše bi bilo v Sahari proizvajat vodik na sonce in s tem vodikom se v Evropi vozit.
tomy33
# 17.11.2017 ob 08:57
Nikec3... to znanje si pridobil na youtubu? Vklopi male sive pa malo logike. Lahko pa prideš k meni pogledat koliko "naredi" sonce od novembra do februarja.. zanemarljivo oziroma nič. Da ne govorima o letnih nihanjih, ki so tudi do 30% če primerjam zadnjih 5 let. In zdaj prideva k osnovnemu problemu da iz teh virov nimaš energije ravno takrat ko jo najbolj rabiš in je poraba največja. Ponoči in pozimi. Zato se popolnoma strinjam z zapisanim v članku. Vse ostalo nabijanje so navadne pravljice, ki z realnostjo nimajo kaj dosti skupnega.
webman
# 17.11.2017 ob 08:48
Ko avtomobili ne bodo uporabljali fosilnih goriv je dan, ko se bo elektrika proizvajala na premog. Napredek?
nutcracker
# 17.11.2017 ob 08:31
Jasno in razumljivo. Dovolj puhlic o popolni rešitvi v obliki alternativnih virov. Ajmo, u 5 marki, da bo Nemčija najkasneje čez deset let ukinila prepoved gradnje NE.
johnsmith
# 17.11.2017 ob 07:39
Bolje, da ta vlada nič ne dela in je tiho tako kot naš predsednik. Tako jih vsaj ne bi mogel obtožiti kronične neumnosti. Tako pa...
Celt
# 17.11.2017 ob 07:26
Kot vedno, naša vlada tava v oblakih z nerealnimi ukrepi.
lojze47
# 17.11.2017 ob 11:12
Elektrika iz omrežja ni primerna za množičen pogon avtomobilov, ker je preprosto s sedanjimi tehnologijami ni mogoče proizvesti dovolj, poleg tega pa je dobava v sam avto precej zapletena. Elektriko je treba proizvesti v elektrarni, jo po prenosnem omrežju pripeljati do polnilne postaje in jo shraniti v akumulator kar traja dlje časa kot polnjenje rezervoarja na črpalki. Vspostavitev te verige je zelo draga in temu primerna bo tudi cena elektrike za avtomobile. Če mislite, da bo to zastonj kot je zdaj ko gre za reklamno akcijo, ste zelo v zmoti. Spomnite se kaj so nam obljubljali ob uvedbi kabelske televizije in koliko zanjo plačujete zdaj, ko ni več poti nazaj. Velika večina proizvodnje elektrike ni okolju prijazna, prenosno omrežje pa je zelo občutljivo na vremenske vplive. Samo spomnite se na žled. Za množičen pogon avtomobilov na sedanjo elektriko lahko kar pozabite. Za pogon avtomobilov je edino primeren vodik, ki ga je mogoče pridobivati iz vode s pomočjo sončne energije. Za množično proizvodnjo bodo potrebne ogromne investicije, ki jih je zmožna izvesti samo naftna industrija, ki pa tega dokler je dovolj nafte, ne bo naredila, saj bi morala opustiti vso infrastrukturo za predelavo in distribucijo naftnih proizvodov in investirati v popolnoma novo tegnologijo.
JJstyle
# 17.11.2017 ob 10:57
You talk the talk, but can you walk the walk?..., bi dejali Angleži. Povečat moč omrežja z 2.000 MW na 8.000 MW, štirikratnik današnjega ni mačji kašelj. Pomeni izgraditi popolnoma novo "pametno" elektro omrežje, ki bo preneslo 8.000 MW obremenitve in hkrati 2 do 3 nove jedrske bloke v Krškem ter jih po možnosti dopolniti z množico malih solarnih in hidro elektrarn, plus seveda dokupovanje velikih količin energije ob energetskih konicah. Pogovarjamo se o rangu cene dvajset in več milijard €. Povečat elektrifikacijo za pokritje iz 20 na 80 % energetskih potreb Slovenije do leta 2030, je znanstvena fantastika oz. bankrot države. Pa ne rečem, da tega ne bi bilo potrebno naredit, ampak do leta 2030 je to neizvedljivo. Že, če nam to uspe do leta 2050, bomo zmagali. Glede na to kako hitro gradimo drugi tir, pa bi rekel, da brez zunanje prisile, ob svetem nikoli.
Kölm
# 17.11.2017 ob 10:31
Super. Naši otroci se bodo lahko zaposlili v rudniku.
Joker
# 17.11.2017 ob 09:51
Končno en članek, kjer je jasno povedano, da so električni avtomobili en velik nateg. Ostali bodo dražji kot klasični, dosega teh ne bodo dosegli še dolgo ali sploh nikdar, namesto bencina bodo pa kurili premog. Super zeleno! Da o vseh drugih vidikih odpadkov sploh ne govorimo.
unitrode
# 17.11.2017 ob 09:48
Pa še anekdota o pameti vladnih uradnikov: Ko so Žlendra (prometni "strokovnjak" vprašali, kako bi uredili polnilna mesta v blokovskih naseljih je izjavil: enostavno: priključke bi vgradili na stebre javne rasvetljave... Dvomim, da imajo v Fužinah dovolj kandelabrov...Evo to je logika teh strokovnjakov.
P.S.: Audi je predstavil novo vozilo A4 G-tronic na zemeljski plin z izjemno nizko porabo in z 80 % nižjim izpusto CO2; skoraj nič trdnih delcev; verjetno je to bolj realna perspektiva...
Kazalo