Rezultati so skladni s splošnimi smernicami v družbi, vendar bi lahko na nekaterih področjih storili tudi več, meni minister Gaber in dodaja, da so rezultati kljub temu spodbudni.

V osnovnih šolah, kjer je dokončno uvedena devetletka, naj bi se izboljšal standard učencev, saj letos že kar 33 odstotkom subvencionirajo šolsko prehrano, pred 11 leti je bilo takšnih dobrih 11 odstotkov. Boljša je tudi izobrazba učiteljev, v srednjih šolah je vse več zanimanja za gimnazijske programe, ki jih je letos obiskovalo že 37 odstotkov vseh srednješolcev (pred 9 leti je bilo takih četrtina), vse več se jih vpiše tudi na fakultete in vse več jih tudi nadaljuje podiplomski študij. Od šolskega leta 98/99 se je število podpilomskih študentov zvišalo s 3.006 na 7.036.

Na vprašanje novinarjev, ali bi lahko bil položaj še boljši, je Gaber povedal, da bi morali prej začeti z deregulacijo. Ta se je namreč šele sedaj uveljavila na področju financiranja univerz, poskusno se to začenja na srednjih šolah. Morali bi ustanoviti pokrajine, prej bi morali začeti vlagati v podiplomski študij, pa tudi uporabnost tega znanja je premajhna, manjka pragmatičnosti, meni minister Gaber.

Sicer pa se poleg že sprejete reforme visokega šolstva obetajo tudi spremembe v srednjih šolah, v osnovnih šolah pa se bo postopoma začela uvajati fleksibilnost predmetnika oziroma njegova deregulacija, seveda če bo glede tega soglasna strokovna javnost.