Vaša ocena: 
Ocena 3,4 od 50 glasov
Ocenite to novico!
Je Lana Del Rey najslabše, kar se je zgodilo feminističnemu gibanju po Rihanni? Na prvi pogled že.
25-letnica z bujnimi ustnicami (ki so ali niso umetno napolnjene, ampak, ali je to res tako važno?) in z včasih zapeljivim pogledom, včasih pa s tistim pogledom preplašene srnice prepeva o privlačnosti nevarnih grobih moških z alkoholnim zadahom - ki so videti kot James Dean, seveda - in jim šepetaje sporoča: "Ti si glavni, očka (v pesmi You Can Be The Boss, ki je sicer ni na albumu, o katerem pišemo) ..."
A nato v neki drugi pesmi isti ali vsaj zelo podoben lik moškega kot (dobesedno) fatalna ženska ubije, no, vsaj namiguje, da ga bo. Če verjamete, seveda.
Zaradi takšne zunanje podobe je Lana, ki sebe opisuje kot "gangstrsko Nancy Sinatra", že vnaprej obsojena na predsodek, da ni ravno najbistrejša v svojem razredu, nato pa v intervjujih (za Q, na primer) preseneti z "globokimi mislimi" in podatkom, da je študirala metafiziko, saj se že od malih nog ukvarja z razmišljanjem o tem, kaj je smisel življenja. Prav to premlevanje in dejstvo, da se kot zelo "možganska" oseba nikakor ni mogla vključiti v družbo vrstnikov, naj bi jo pripeljalo do vdajanja alkoholu, ki pa ga že nekaj let, kot pravi, ne uživa več. Je torej This Is What Makes Us Girls, zaključna pesem z albuma, ki so jo pred dnevi kot ozadje predvajali tudi na reviji visoke mode hiše Dior, avtobiografska zgodba o "ubogi bogati deklici", ki se spominja svoje ne tako oddaljene mladostne razposajenosti in hedonizma?
A Lano, kot je soditi po besedilih, opojne substance še vedno privlačijo, vsaj pri tistih usodnih moških. No, v precej filmskih besedilih, prikrojenih liku glamurozne Bonnie (da, tiste, ki celoto sestavlja s Clydom) z debitantskega albuma Born to Die, ki bo po vsem svetu na prodaj v torek, ga redno srka tudi sama, medtem ko s svojimi popolno manikiranimi nohti in z brezhibnim mejkapom načrtuje zločinske pohode.
Če vas je Lana očarala ali ste med tistimi, ki ste jo "a priori" zasovražili, ker je pravzaprav izmišljen lik, ki ga igra dekle po imenu Lizzy Grant, v resnici ne ravno "gangstrska Nancy Sinatra", ampak hči milijonarja z idiličnega ameriškega podeželja, se vprašajte, zakaj vas tako razburja.
Ali ni pravzaprav večina prisotnih (vsaj ženskih izvajalk) na glasbenem prizorišču nekakšnih lutk v rokah založb, ki krojijo naš okus in nam dajejo misliti, da smo mi tisti, ki svobodno izbiramo? Kaj je tisto na Lani, kar tako vznemirja glasbene laike in poznavalce? Vas (nas) tako jezi tudi njena vrstnica Lady Gaga, nekoč tako kot čisto običajna Lizzy Grant čisto običajna Stefani Germanotta? Ali je pri Gagi to pač sprejemljivo, ker se ne pretvarja, da ustvarja kaj drugega kot lahkoten pop? Bodimo iskreni, nalezljivo naslovno popbalado Born to Die z Laninega prvenca bi v malce drugačni različici zlahka pripisali prav Gagi.
Ni čisto jasno (baje tudi njej sami ne), zakaj na Lano Del Rey nekateri še vedno lepijo oznako "indie", saj so na Born to Die poleg nesporno genialne popbalade Video Games, zaradi katere je bila Lana poleti sploh izstreljena v zvezdniško orbito, zbranih 11 pesmi, ki so čistokvrni popkomadi (pod nekatere so se podpisala velika popproducentska imena, ki jih je mogoče povezati tudi z Belindo Carlisle pa z Eminemom), tudi založba, pri kateri je album izšel, nikakor ni kakšna manjša "indie" ustanova, ampak na Otoku Polydor in v ZDA Interscope, ki delujeta pod okriljem velikana Universal. Komad Radio, na primer, se sliši kot ustvarjen za to, da bi bil uspešnica.
Čisto jasno pa ni niti to, zakaj si je Lana (nič več "indie" Lizzy!) na albumu privoščila spodrsljaje, kot je Off To The Races, ki se ga ne bi (ali bolje, bi se ga) sramovala kakšna hiphopstarleta in v katerega besedilu LDR omenja "vsak utrip njegovega kokainskega srca" in pri, denimo, R. Kellyju obvezni šampanjec "crystal" (da, čisto zares), nato v isti pesmi navrže še omembo bakardija, pa ležanje ob bazenu v bikiniju, zvezdniški hotel v LA-ju Chateau Marmont in celo obet služenja kazni v razvpitem zaporu Rikers Island (da, čisto zares).
Siceršnja podoba "temačne popplošče s twinpeaksovskim pridihom" (Carmen) je precej uspela, prav tako izvedba, se strinjajo kritiki: LDR poje v prepoznavnih žalobnih nizkih tonih - "Hollywood sadcore", žanr, ki si ga je izmislila sama, pač. In ne govorimo o tiste vrste nizkih tonih kot v njenem že kar zloglasnem "zafušanem" nastopu na Saturday Night Live.
Odzivi na brezhibno "spolirani" album so v splošnem naklonjeni, precej ironično pa so mu le 5,5 od 10 točk namenili pri "hipsterski bibliji" Pitchfork, ki je bila eno glavnih gonil Laninega vzpona. Se podoben "nož v hrbet" ob izidu prvenca obeta tudi njihovi (zdaj še) ljubljenki Azealii Banks?
Ocena: 4; piše: Alenka Klun
veliko večji in ironično, tudi veliko bolj prozoren nateg je adele s svojo celokupno zgodbo. lady gaga je kot cirkus veliko bolje izpeljan koncept.
mislim, da gre za pronicljivo recenzijo, s še neizbrušenim potencialom v slogu, ki pa pade po mojem v tem, da si ne drzne iti predaleč - tema je namreč idealna. tu bi se dalo spisati sanjski članek.
to je moja neusmiljenost.
p.s.: ob komentarjih uporabnikov mi gre na bruhanje. ne šteka se ničesar.
sej ne, da je tale podnaslov čist prekopiran iz NME-ja.
Strinjam se s predhodniki - punci se namenja mnogo preveč prostora glede na kvaliteto, a tako pač je. Mediji rabijo nove zgodbe in nove face, da jih forsirajo. Forsiranje zaradi forsiranja samega. Mogoče je pa bolj hipstersko od same Lane celo to pisanje o Lani, kaj pa vem.
Shakespeare bi verjetno dejal: Much Ado about nothing.
Še en kul video
ShaD8" frameborder="0" allowfullscreen></iframe>
Evo, samo kitara in njen glas.
She knew it! ;)
Včasih je glasbenik začel iz nič, si s talentom utiral pot navzgor, se učil nastopati pred različno publiko (od barske pa vse do stadionske ), se ob tem razvijal in kalil, in na koncu uspel. Zaradi kvalitete.
Danes založbe iz poponoma neznanih osebkov čez noč producirajo zvezde, jih s pogodbami postavijo v vlogo lutk, in jih z enako lahkoto čez noč zavržejo, ko jim ne prinašajo več profita. Glasbo jim pišejo drugi, besedila ravno tako, kvaliteta je drugotnega pomena, glavno da zna osebek migat z boki in joški ( s svetlimi izjemami ), da izstopa s svojo ekscesno pojavo in da zna za silo pet. 90% sodobne pop glasbe, ki se vrti na MTV ali radijskih postajah, spada v to kategorijo.
Zato se bo čez 100 let še kar vrtela glasba 60, 70 in 80-ih let, razne gagice, bobrčki in lanice pa bodo pristali na smetišču zgodovine.
To lahko pomeni, da je Lana alternativka in vi, ki ste urbani, alternativni in progresivni poslusate seveda vse kar vam tam servirajo.
Imaš zagotovljeno kariero, tudi če nimaš ne vem kakšnega talenta. ;)
Madrfakrs..
Zame je ta muska genialna, pa kakorkoli je že narejena, zaradi mene z računalniškim algoritmom. Tudi sama Lana IMA potencial fatalke, kdo pa pravi, da je TVOJ okus edini merodajni?! Fakin nazis.
Pa ne berte teh člankov, ne klikajte jih, magari ne odpirajte te strani, če vas tako moti. Tako kot jaz ne nikdar ne odprem 24kur, iz preveč razlogov, da bi jih našteval.
Da ne bo zaradi vaše prepisovalske šlamparije katera od uporabnic MMC naredila hude napake.
To je pa res ze cez mejo dobrega okusa, ali ste pa samo toliko zaplankani da poznate njo.
Ona je vse, kar je najslabsega v Ameriki. Prodaja se kot indie, pa je obicajni izrodek nadarjenih piscev besedil in glasbe. Bogata punca, ki je dobila vse kar je zelela, sedaj pa zavaja ljudi, da je zivela v prikolici kot deca, da ni imela za jest in podobne neumnosti. Njen oce milijonar.....hm
Sedaj ne vem, je punca neumna, ali mi, da to se vedno poslusamo in verjamemo...
Verjetno smo mi, ona samo izkoristi naso neumnost....indie to definitivno ni, pa tudi fatalka ni....razvajena kokos, ki je dobila vse na pladnju...ampak to je moje mnenje, ki itak ne šteje
Meni je pa najbolj smešno, ko eni na nek tretji način hočejo spodbijati "antifeministične" ideale o ženskah, potem pa postrežejo s takimi puhlicami: "Moški imamo radi naravne, ženstvene ženske, ki čutijo same sebe in so v kontaktu s svojo ženskostjo."
Kot prvo, kdo si ti, da boš govoril v imenu vseh moških, kaj imajo radi, kot drugo, kaj naj bi to bila naravna ženstvenost in z njo kontakt ter žar zapeljivosti, wtf is this sh*t?? Zveniš kot kak Cosmo.
Ocena članka 5/5.
ps: AK (ノಠ益ಠ)ノ Zakaj zopet članek o Lizzy?
Jaz bi Lanino "poveličevanje" vsega kar je ameriško prej razumel v nekakšem smislu ironije.
ne vem, dostikrat feministke težijo, da smo moški tisti, zaradi katerih je ideal ženske v medijih in šovbiznisu shirana anoreksična prekla, ki je prosojna ko presušen list papirja...daleč od tega, moški imamo radi naravne, ženstvene ženske, ki čutijo same sebe in so v kontaktu s svojo ženskostjo. medijske in šovbiznis podobe delajo ženske same s svojimi obsesijami in kompleksi, moški takih ne maramo. dejansko je medijska podoba ženske predvsem odraz njenih lastnih kompleksov kot pa želja moških.
Če poslušaš le tisti kar ti servirajo takpni in drugačni top glasbeni mediji potem je odgovor zagotovo da. Že to, da isti album v razmaku parih dni komentirate tako v Mladini kot na MMC-ju pove dosti.