"Lepa Brena je zanimiva figura. Od 'kafanske' pevke je postala lastnica največje produkcijske hiše, ki ustvarja in oblikuje glasbeni okus na Balkanu," je v oddaji NaGlas! dejala dr. Ana Hofman z Inštituta za kulturne in spominske študije Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani.

Dr. Hofman je sicer avtorica študije Lepa Brena: Repolitization of Musical Memories on Yugoslavia in je del njene najnovejše knjige z naslovom Glasba, politika, afekt. Novo življenje partizanskih pesmi v Sloveniji.

Turbofolk je stigmatiziran
"Stalna stigmatizacija posameznih glasbenih žanrov, kot je folkglasba, pravzaprav priča o nekem drugem fenomenu: da ima vsaka družba svojo trash, slabo glasbo," je odgovorila na vprašanje, kako to, da so folkzvezdniki iz Srbije, Hrvaške in Bosne tako priljubljeni v Sloveniji.
"To velja tudi za Balkan. V tem primeru se za turbofolk ocenjuje, da gre za glasbo nižje ravni, žanr, od katerega se ne moreš nič naučiti, ni sposoben oplemenititi ljudi. S tem se ne morem strinjati popolnoma, saj imajo sevdah, turbofolk in tudi novokomponirana narodna glasba nekatere druge potenciale, ki izpričujejo aktualno realnost družb na Balkanu," je še pojasnila.

Oživitev "kafane"
Hofmanova, ki je med drugim avtorica študije Kafana singers: popular music, gender and subjectivity in the cultural space of socialist Yugoslavia, ugotavlja, da »kafana« (gostilna z glasbo) nikoli ni niti prenehala biti prostor za druženje in poslušanje glasbe. "V zadnjih 15 letih 'kafana' doživlja svoj revival oziroma na Balkanu oživlja; gostilne z živo glasbo se znova odpirajo, znova je živ motiv uživanja v jedeh, pijači in glasbi. Takrat tudi glasba dobi novo obliko in nove pomene," še pravi dr. Ana Hofman, ki raziskuje glasbo v socialističnih in post-socialističnih družbah, politike spolov in glasbene meje; glasbo in kulturni spomin ter mobilnost in glasbo v jugovzhodni Evropi.

Zbori opozarjajo na izzive kapitalizma
Kot nakazuje naslov knjige Glasba, politika, afekt – novo življenje partizanskih pesmi v Sloveniji, se Hofmanova trenutno ukvarja z raziskovanjem fenomena zborov, ki pojejo partizanske pesmi. Ta pojav še zdaleč ni zgolj slovenski, saj je aktivističnih zborov po letu 2000 vse več - od Makedonije, prek Zagreba, Beograda in Ljubljane, do Dunaja.
"Njihov glavni repertoar so revolucionarne, partizanske pesmi. S tem repertoarjem želijo opozoriti na družbene probleme, na problematiko uvajanja kapitalizma danes. Skozi to dediščino želijo ponuditi alternativo. To je postjugoslovansko gibanje, in ne zgolj slovenska posebnost," je še dodala dr. Ana Hofman.