Za slovensko delegacijo je uspešno izvedena generalka, ki so jo ocenjevale strokovne žirije, pred njimi pa še zadnji nastop za evrovizijske gledalce. Slovenija se na stavnicah giblje okoli dvanajstega mesta, prepričljivo pa drži prvo mesto Švedska. Blizu so Rusija, Italija in Belgija. Prav 19-letni Belgijec Loïc Nottet je s svojim nastopom naredil najvišji skok po predstavitvi v polfinalu.

A Slovenija še naprej uživa podporo med preostalimi tekmovalci. Maraaya sta včeraj med drugim podelila svoje slušalke predstavnicam Nemčije, Srbije in Grčije. Prav z Grkinjo Mario Eleno Kyriakou so spletli prav poseben odnos, potem ko je slovenska delegacija z baloni in čestitkami po grški uvrstitvi v finale okrasila dvigalo v hotelu, kjer skupaj bivajo te dni - slovenske predstavnike pa so v četrtek pričakale slaščice (več v videu spodaj).

Pred finalom smo izmenjali nekaj besed z Maraayo. Več pa v spodnjem pogovoru.

Ali je bilo nekaj več kot 24 ur po uvrstitvi v finale sploh kaj časa za analizo četrtkovega nastopa? Kako sta ga vidva doživljala?
Marjetka: Bila sem zelo zadovoljna, predvsem zato, ker sem dosegla mirnost, toda hkrati sem uživala v nastopu. To je bil moj življenjski nastop. Ko sem prišla z odra, sem glasno zakričala in to je bila moja osebna zmaga.
Raay: Mislim, da je celo bolj zakričala, ko je prišla z odra, kot takrat, ko so potegnili iz ovojnice napis Slovenija. In to je tisto, kar šteje. Časa za analizo ni bilo. Osredotočili smo se samo na manjše popravke pri pričeski in maski, toda to so malenkosti, ki ne vplivajo na končni občutek.

Glede na to, da je to drugo leto zapored, ko se vam je kot avtorju uspelo s pesmijo uvrstiti v finale, kaj menite, da je pretehtalo v obeh primerih?
Raay: Zelo sem vesel, da je uspelo Sloveniji - ne meni - dvakrat zapored uvrstiti v finale in se je s tem Slovenija postavila ob bok tistim državam, ki jim preboj v finale uspeva vsako leto. Če nam to uspe še prihodnje leto, bomo že ena uspešnejših držav zadnjih let, ki ji je to uspelo. Predvsem mislim, da je manjše zagotovilo, če se prijaviš na nacionalni izbor s pesmijo, ki ima potencial, da postane uspešnica na radijskih postajah. Tako kot se je zgodilo lani s Tinkaro. Kako pa se razpletejo stvari, pa je odvisno od različnih dejavnikov. Pomemben je trenutek in zdi se mi, da tudi pomembnost države, čeprav upam, da ni. Malo pa tudi zaporedno uvrščanje države v finale, kot sem že poudaril prej. In vsakemu izvajalcu, ki bo sledil nama, bo lažje, če bo šlo tako naprej.

Se lahko preboj Tinkare in Maraaye v finale primerja?
Raay: Lahko. Obe sta sodobni poppesmi, toda težko ju primerjaš po rezultatu, ker tu pretehta konkurenca.

Kako je potekala generalka pred finalom?
Marjetka: V redu. V šali smo rekli, da je že skoraj dolgočasno, ker je vedno brez napak (smeh).

Bojana Stamenov - srbska predstavnica - je dejala, da vama prav nič ne zavida, da nastopata prva. Kaj pravita vidva?
Marjetka: Morda je res v nekaterih pogledih najboljša zadnja številka, toda takoj za njo je zagotovo prva, saj vsi po uvodnem nagovoru čakajo, kako se bo Evrovizija začela. Kar zadeva mene, sem bolj zaspane narave in mi ne bi bilo ugodno, če bi morala čakati vseh 26 držav, da bi nastopila ob tako pozni uri. Sem vesela, da sem prva in sprostim adrenalin, tako da bom lahko uživala v preostalih 26 pesmih. Danes sem vesela, da sem prva.

Sploh razmišljata kaj o konkurenci ali sta osredotočena le na svoj nastop? Kaj bi bila za vaju zmaga? Še vedno prvo mesto? Ali kot je dejala Marjetka na tiskovni konferenci, da so pomembne osebne zmage.
Raay: Nikoli nisva rekla, da je najina zmaga prvo mesto. Favoritov je 12, najprej jih je bilo deset. Vsak lahko doseže od prvo do 12. mesto. Zmaga za naju je, da zadnji dan nastopiva z istim občutkom, kot bi nastopala v dnevni sobi - s čustvi. Želiva, da bi Slovenija znova začutila najin nastop in da bo Evropa slišala najino pesem.
Marjetka: Osebne zmage so pomembne. Upam, da danes dosežem novo, in potem se bomo samo še zabavali s številkami, kaj bodo prinesle.