Film je dramatični prikaz sicer za laika dokaj suhoparnega življenja računalniških obsedencev. Foto:
Film je dramatični prikaz sicer za laika dokaj suhoparnega življenja računalniških obsedencev. Foto:
Facebook ima danes več kot pol milijarde uporabnikov in je svojevrsten fenomen, ki postavja mejnike, obenem pa odpira cel kup vprašanj - predvsem o zasebnosti oziroma njenem izginjanju. Foto: MMC RTV SLO
Nasmejani Mark Zuckerberg. V filmu se ne nasmehne niti enkrat. Foto: EPA
Zuckerberg naj bi zamisel za Facebook ukradel dvojčkoma Winklevoss. Strani so se poravnale izvensodno.
V zgornji vrstici filmske različice resničnih likov iz sveta Facebooka. Od leve proti desni: Mark Zuckerberg (Jesse Eisenberg), Sean Parker, ustanovitelj Napsterja (Justin Timberlake) in soustanovitelj Facebooka Eduardo Saverin (Andrew Garfield). Foto: EPA
Eisenberga številni postavljajo med nominirance za oskarja. Film ima na IMDB-ju zavidljivo oceno 8,4.

Jesse Eisenberg, ki je upodobil takrat 20-letnega Zuckerberga, je v intervjuju za Film Gecko povedal, da je med snemanjem ugotovil, da je Zuckerberg pravzaprav osamljena oseba, ki ima težave z navezovanjem stikov, ker hočejo drugi ljudje navezati stike na način, ki mu ne ustreza.
Zuckerberg je v Socialnem omrežju (Social Network), filmu Davida Fincherja, ki navdušuje filmske kritike in ga uvrščajo med glavne kandidate za oskarja, res prikazan kot oseba, s katero se težko identificiramo.
Osamljen, brez empatije, hladen, vzvišen, neusmiljen, genialen. 20-letnik, ki je ustanovil prve zametke Facebooka, Facemash, pijan, po prepiru s svojim dekletom, kot orodje maščevanja ne le njej, ampak celotnemu ženskemu spolu. Obenem pa je Facebook videl kot instrument, s katerim bi si povečal svoje možnosti pri nežnejšem spolu, in kot instrument, ki bi mu omogočal vstop v elitne univerzitetne klube.

"Imate del moje pozornosti - imate minimalno količino. Preostanek moje pozornosti je v pisarnah Facebooka, kjer moji kolegi in jaz delamo stvari, ki jih nihče v tej sobi, vključno in še posebej vaše stranke, niso intelektualno ali ustvarjalno sposobni narediti," pravi Eisenbergov lik v filmu odvetnikom dvojčkov Winklevoss, študentoma Harvarda, ki jima je Zuckerberg baje ukradel idejo za Facebook.
Stavek in način, na katerega ga Eisenberg poda, lepo zaobjame miselnost in držo mladega računalniškega inovatorja. Seveda, film ni resničnost, ampak skupek najzanimivejših elementov življenja harvardskih "piflarjev" in "kul" študentov. Srednješolske klike, postavljene na precej višjo raven.
500 milijonov uporabnikov
Ob tem je treba filmsko zgodbo vzeti s pridržkom, saj jo je Aaron Sorkin (mojster bistroumnih in visokointelektualnih dialogov, kar je dokazal že v seriji Zahodno krilo) napisal po knjigi Naključni milijarderji (2009) avtorja Bena Mezricha, ki mu je kot glavni vir služil Eduardo Saverin, soustanovitelj Facebooka in nekdanji najboljši prijatelj Zuckerberga - dokler ga ni ta opeharil za njegov delež in ga je Saverin zaradi tega tožil. "Bil sem tvoj edini prijatelj. Imel si enega prijatelja," mu očita Saverin na neki točki v filmu in pri tem referira na sistem "prijateljev" na Facebooku.
Danes jih ima 26-letni Zuckerberg na svojem uradnem Facebookovem profilu 1.393.450 (številka pa se še kar raste - hkrati s števcem Facebookovih uporabnikov po svetu, ki jih je trenutno več kot 500 milijonov) in je najmlajši milijarder na svetu. "Ne prideš do 500 milijonov prijateljev, na da bi si pri tem pridobil par sovražnikov," je krilatica filma Socialno omrežje in uporabna življenjska filozofija.

"Resnična je le moja garderoba"
Ob vsem prahu, ki ga dviga film, se je le odločil prekiniti svoj molk in zatrdil, da je glavna stvar, ki jo je Fincher zadel pri njegovi filmski upodobitvi, njegova oblačila. "Celoten koncept filma je, da sem s tem dekletom, ki me pusti ... kar se je dogajalo v resničnem življenju, pogosto," je ob smehu občinstva pred kratkim razlagal Zuckerberg polni predavalnici kalifornijske univerze Stanford. "In pravzaprav je vodilo to, da sem ustvaril Facebook, da bi dobil pozornost deklet ali klubov. Filmski ustvarjalci preprosto ne morejo dojeti, da bi nekdo lahko zgradil nekaj, ker radi gradijo stvari."

Je pa moral priznati, da je Fincherju in Sorkinu uspelo do potankosti zadeti njegovo garderobo: "Zanimivo je, da prav vsak kos oblačila, na katerega so se osredotočili - vsako srajco in flis - dejansko imam v svoji omari."

S tem seveda ne bo utišal govoric, da je lik dejansko precej podoben njemu. V intervjuju za New Yorker prejšnji mesec je Zuckerberg tako na primer priznal, da je leta 2003 pošiljal vrsto sporočil, v katerih se je rogal prvemu valu uporabnikov Facebooka, češ da so "neumni fakerji", ki "mu zaupajo". Ob tem je izrazil tudi svoje pomisleke glede filma, češ: "Mislim, da bo veliko ljudi gledalo na te stvari, ko sem bil star 19 let, in bodo rekli, ah, ja, tak je bil ... verjetno je še vedno isti."

Humanizacija ali blatenje?
A za nekatere filmska upodobitev Zuckerberga ni žaljiva. Erin Ryan na soshable.com tako piše, da film "počloveči" Marka. Prikaže prevare, željo in trdo delo, potrebno za začetek briljantnosti, ki je Facebook. Film ga ne glorificira niti ga ne prikaže kot zlobneža, ampak le kot človeka, ki si želi navezati stike". In še: "Zuckerbergova iskrenost in nerodnost ga razkrijeta v ne ravno pozitivni luči, a ta film skorajda pojasni, kako so prav te poteze tiste, ki so nam dale Facebook. Brez Zuckerbergovega skoraj popolnega pomanjkanja družabnih veščin morda ne bi nikdar dobili našega največjega, zgodovinskega orodja komunikacije."
Petru Kafku iz Media Memo se po ogledu filma Zuckerberg smili: "Če vidite Socialno omrežje, se bo tudi vam najbrž smilil. To pa zato, ker ga film portretira kot nesamozavestnega kretena, ki 'zaj***' ljudi in postane precej bogatejši nesamozavestni kreten."
A konec filma morda z enim stavkom njegove odvetnice postavi Zuckerberga v malce lepšo luč: da ni zares kreten - ampak da je samo nekdo, ki se obnaša kot kreten. Morda pa se lahko le poistovetimo z njim.