Kredenca je izdelana iz hrastovega lesa, namesti pa se lahko v vertikalni in horizontalni obliki. Foto: Gašper Jager, Blaž Pelc
Kredenca je izdelana iz hrastovega lesa, namesti pa se lahko v vertikalni in horizontalni obliki. Foto: Gašper Jager, Blaž Pelc
V notranjem delu se lahko namestijo tudi pregrade. Foto: Gašper Jager, Blaž Pelc
false
Zložljiva vratca so narejena iz tkanine. Foto: false

Matic Lenaršič in Jernej Koželj, ki sta z njeno reinterpretacijo oblikovala moderen butični kos.

Inspiracijo za oblikovanje tega nekoč ključnega pohištvenega elementa v slovenskih domovih, ki je po navadi 'varoval' družinsko dediščino jedilnih servisov, kristalnih kozarcev ali porcelana, sta industrijska oblikovalca iskala pri pohištvu iz sredine 20. stoletja.

Zasnova Kredence je izjemno preprosta oblika, ki je nadgrajena z različnim načinom uporabe in vizualnim učinkom. Namesto štirih nogic ima le dve na sprednjem delu, zadnji je pritrjen na površino; pri čemer jo je mogoče postaviti vertikalno ali horizontalno. Prav tako se lahko razširi po širini ali višini.

Klasična steklena vratca sta Matic in Jernej zamenjala s plisiranimi vratci, ki po formi spominjajo na origami, in se harmonikasto zapirajo. V notranjosti pa se lahko vstavijo tudi pregradni elementi, ki so v vertikalnem položaju uporabni kot poličke. "Želela sva pokazati, kako lahko z oblikovanjem sicer klasični kos pohištva reinterpretiramo v novi obliki," pravita oblikovalca, ki sta bila s svojim delom med tremi nagrajenci na lanskih Top idejah – borza oblikovanja na pohištvenem sejmu Ambinet Ljubljana (glej: Zibelka, ki raste z otrokom in sistem za kuhinje Steeline).

Ideja za projekt Kredenca je nastala na delavnici fakultete za arhitekturo. Zaradi dobrih odzivov sta se odločila, da ga bosta razvijala naprej. "Povezuje lesarsko tradicijo v Sloveniji s sodobnim oblikovanjem in poskuša ta nekoč osnovni pohištveni element ponovno umestiti v prostor." Uporaba hrastovega lesa se je tako zdela logična izbira, saj je hrastov les lokalen in cenovno dostopen, dodano vrednost pa sta mu dodala z dovršeno obdelavo. "Zaradi natančne izdelave in majhnih serij je to butični kos, ki ni bil mišljen za masovno prodajo."

Mlada oblikovalca se zavedata omejitev slovenskega trga, zato poskušata svojo mrežo razširiti tudi onkraj meja. Poleg tega, da se udeležujeta oblikovalskih sejmov po Evropi, trenutno sodelujeta v dveh projektih v Skopju, kamor ju je povabila organizacija Balkan Design network za sodelovanje s tamkajšnjimi proizvajalci pohištva, v Sloveniji pa sta moči združila z oblikovalskimi kolegi v pred kratkim ustanovljenem Tak kolektivu.

Kot pravita študenta magistrskega študija industrijskega oblikovanja na ALUO-ju, imamo v Sloveniji veliko dobrih oblikovalskih studiev in velik potencial. "Glavni problem predstavljajo naročniki, ki v veliki meri še vedno ne razumejo oblikovanja kot nujnega orodja za doseganje diferenciacije in povečevanje dodane vrednosti, kar je v razvitejših državah praksa."

Fotografije: Gašper Jager in Blaž Pelc