Komisija naj bi sicer Turčiji za začetek pogajanj z Unijo postavila zelo stroge pogoje. Med drugim ta muslimanska država ne bo dobila trdnih zagotovil, da bo nekoč resnično postala članica povezave.

Bruselj naj bi imel prav tako pravico kadar koli zamrzniti ali ustaviti pogajanja, če Turčija ne bo izpolnjevala danih zavez, predvsem temeljnih načel demokracije. Odločitev o začetku pogajanj morajo zdaj sprejeti voditelji članic, in sicer 17. in 18. decembra na vrhu v Bruslju.

Predsednik Evropske komisije Romano Prodi, to je ena izmed njegovih zadnjih večjih nalog, preden predsedovanje komisiji preda Joseju Manuelu Durau Barrosu, je ob tem zagotovil, da za Turčijo pri vključevanju v Unijo ne bodo veljali nikakršni posebni pogoji.

Zasilna zavora in stalna varovalka
Komisarji naj bi si želeli še uvedbe nadzornega mehanizma, ki bi takoj opozoril na morebitne neželene premike in omogočil sproženje t. i. zasilne zavore. Unija pa naj bi za Turčijo uvedla še prehodno obdobje za prosti pretok delovne sile in mehanizem stalne varovalke. Ta bo Uniji omogočal, da bo turškim delavcem preprečila dostop do svojih trgov dela, če bi ti povzročili njihovo nestabilnost.

Varovalke v strategiji bi morale biti zadostno zagotovilo, da bo proces šel v pravo smer in da bo dobro nadzorovan, je odločitev komisije komentiral slovenski komisar Janez Potočnik. Varovalke so v korist tistih, ki v proces vstopajo, in tistih na strani EU, ki imajo skrbi, je še dejal v upanju, da bo vrh povezave decembra v Bruslju priporočila sprejel. Potočnik pa ni povedal, kdaj naj bi se pogajanja dejansko začela. Ni Evropska komisija tista, ki to določa. Voditelji so tisti, ki morajo sprejeti to odločitev, če bodo podprli priporočilo, je povedal komisar.

Turčija za kratka pogajanja
Turški predsednik vlade Tayyip Erdogan je že izrazil upanje, da pogajanja Turčije z EU-jem za vstop v Unijo ne bodo trajala predolgo. Zaveda se, da pogovori ne bodo kratki, vendar si želi rešitve v čim krajšem možnem času.

Slovenija pogojno podpira Turčijo
Slovenske stranke so enotne glede turškega vključevanja v EU, saj menijo, da je za članstvo najprej treba izpolniti jasna merila. Turško vključevanje v Unijo sicer za zdaj ni bilo predmet političnih razprav.

V SDS-u tako menijo, da lahko Turčija postane članica EU-ja, šele ko bo za to izpolnila vse pogoje. V LDS-u se strinjajo in dodajajo, da je za Unijo predvsem pomembno, da ima Turčija jasno perspektivo članstva v EU-ju in da vloži dodatna prizadevanja v celovite politične reforme.

Slovenija bo tako na decembrskem vrhu Unije podprla začetek pristopnih pogajanj s Turčijo, hkrati pa bo opozorila na nujnost izpolnjevanja vseh pogojev za članstvo. Ljubljana tako uresničuje podporo politiki odprtih vrat in meni, da je nadaljnja širitev EU-ja pomembna z vidika stabilnosti in nadaljevanja reformnih procesov v kandidatkah, kar prinaša koristi vsem.

Turčija je sicer najstarejša prosilka za članstvo in od leta 1999 tudi že država kandidatka, o začetku pogajanj za njen vstop v Unijo pa bodo na zasedanju Evropskega sveta odločali decembra.

Bolgarija in Romunija po načrtih
Ciljni datum za vstop Bolgarije in Romunije v EU ostaja leto 2007, je odločila Evropska komisija. Obe državi izpolnjujeta politična merila za članstvo. Komisija pričakuje, da bosta izpolnili tudi gospodarska in prevzeli zakonodajo, tako da bosta pripravljeni na vstop v EU januarja 2007, je zapisano v strategiji Unije.

Državi naj bi pristopna pogajanja končali še letos. To bi omogočilo podpis pristopne pogodbe v začetku prihodnjega leta. Ob tem pa je komisija opozorila, da ne bo omahovala z zamikom vstopa za eno leto, če državi do januarja 2007 ne bosta pripravljeni na Evropo.