Čeprav si Britanci divje živali zelo radi ogledajo od blizu, so besni, ker jim sicer elegantna in nežna jelenjad uničuje vrtove. Zaradi številnih pritožb in veliko povzročene škode so se britanski strokovnjaki odločili sestaviti seznam rastlin, ki živalim ne teknejo, na seznam pa bodo dodali tudi tiste, ki so dovolj odporne, da ugrize živali prenesejo brez večjih posledic.

Iz Kraljevega hortikulturnega združenja so tako sporočili, da želijo s premišljenim sajenjem rastlin ljudem omogočiti, da si bodo živali še naprej lahko ogledali v živo, hkrati pa bodo živalim preprečili popolno uničenje vrtov. Premišljeno sajenje bo torej vzpostavilo možnost sobivanja človeka in živali.

Populacija jelenov se veča
Združenje je seznam rastlin prvič pripravilo že leta 1980, ko so kot rastline, ki so primerne za sajenje na področjih, kjer je veliko jelenov in košut, navedli ostrožnik, naprstec, rabarbaro in še številne druge. Ker pa se je populacija jelenov v Veliki Britaniji v zadnjih letih drastično zvečala, so se strokovnjaki odločili, da je prišel čas, da seznam prenovijo in dopolnijo.

Vrtove Britancev najpogosteje obiščejo predstavniki rdečih jelenov in jelenov vrste damjak, v zadnjem času pa so se na domačih vrtovih začeli pasti tudi jeleni vrste sika in muntjak. Na podeželju uničijo predvsem cvetove jegliča in hijacinte, v mestih pa se pogostijo kar s skrbno negovano travo v parkih, grmičevjem in manjšimi drevesi.

Kaj pa pri nas?
V Sloveniji živijo jeleni predvsem v gozdovih, vendar pa so razširjeni tudi na na drugih območjih. O tem, koliko predstavnikov jelenjadi živi v Sloveniji, ni zanesljivih podatkov, gotovo pa bi lahko našteli več deset tisoč predstavnikov. Čeprav jelenjad pri nas pogosto zatava tudi na domača dvorišča, pa je v Sloveniji ključnega pomena njihov vpliv na gozdne površine. Gozd se sicer pomlajuje naravno, a je lahko nevarno, če se jelenjad in srnjad prehranjujeta z mladim drevjem, ki še ni doseglo višine 120-150 centimetrov višine.

Za domače vrtove in kmetijske površine pa so najbolj škodljive živali divji prašiči, ki jim lahko pripišemo več kot osem desetin vse škode, ki je nastala zaradi divjih živali. Razmnožujejo se namreč izredno hitro, poleg rastlin pa se pogostijo tudi z manjšimi živalmi.