Po postopkih zunajtelesne oploditve se v Sloveniji rodijo nekaj več kot štirje odstotki otrok, kar nas uvršča v sam evropski vrh, je ob 30. obletnici prve nosečnosti po postopkih zunajtelesne oploditve v Sloveniji povedala predstojnica kliničnega oddelka za reprodukcijo Eda Vrtačnik Bokal. Dodala je, da se je v tem času tako rodilo okrog 13.000 otrok.

V prvem desetletju je bilo v Ljubljani uspešnih devet odstotkov oploditev, v drugem desetletju 20 odstotkov in v tretjem desetletju 28 odstotkov začetih postopkov, kar pomeni, da se je število nosečnosti po opravljeni zunajtelesni oploditvi precej povečalo, pojasnjuje Eda Vrtačnik Bokal in dodaja, da sodi klinični oddelek za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana v sam vrh reproduktivne medicine.

Pri ženskah, starih do 38 let, rodila vsaka druga
Še bolj pomembna je, kot pravi Eda Vrtačnik Bokal, zbirna stopnja nosečnosti in rojstev. Ker v Sloveniji država povrne stroške za šest postopkov zunajtelesne oploditve in še nadaljnje štiri za vsako rojstvo, so zbirno stopnjo nosečnosti in rojstev ugotavljali tako, da so analizirali podatke vseh parov, ki so leta 2006 vstopili v postopke zunajtelesne oploditve in jih obravnavali do leta 2012. Pri ženskah, mlajših od 38 let, je rodila vsaka druga ženska, pri starejših pa vsaka četrta.

Predstojnica oddelka za reprodukcijo je povedala, da je za doseganje višje zbirne stopnje porodov pomembno, da ženske ponavljajo postopke, zato morajo biti ti postopki kratki in čim bolj prijazni. Včasih so trajali pet tednov, zdaj pa so polovico krajši.

Zdaj do otroka tudi ženske, ki so prebolele raka
Znanje, povezano s postopki zunajtelesne oploditve, je prineslo korist tudi za tiste ženske, ki so zbolele za rakom in potrebujejo zdravljenje s kemoterapijo in radioterapijo. Kot je poudarila, je pred zdravljenjem tako dovolj časa za pridobitev zarodkov, ki jih zamrznejo in shranijo za poznejši čas. Zamrznjene zarodke hranijo pet let, po desetih letih pa jih zavržejo.

Trenutno je neplodnih 15 odstotkov parov, kar je po besedah Ede Vrtačnik Bokal velik javno-zdravstveni problem. Pojavnost narašča predvsem zaradi odlaganja starševstva na poznejši čas, debelosti in spolno prenosljivih bolezni.

Ne zdravijo le žensko, tudi moško neplodnost
Embriologinja Irma Klun Virant pa je poudarila, da je bila v prvih letih ozdravljiva predvsem ženska neplodnost, tudi tehnike zunajtelesne oploditve so bile prilagojene zdravljenju ženske neplodnosti. Od leta 1993 naprej pa zdravijo tudi neplodnost pri moških. Vsako leto vpeljejo tudi nove metode zunajtelesne oploditve. Poleg tega so sposobni spremljati dinamiko razvoja zarodkov pod posebnim mikroskopom. To omogoča, da napovejo, kako se bo zarodek razvijal in kako različni dejavniki vplivajo na njegov razvoj, je še povedala Irma Klun Virant.