Kot je na novinarski konferenci poudarila dermatovenerologinja Nada Kecelj Leskovec (druga z leve), je uvedba biološkega zdravila za zdravnike pomenila veliko spremembo v obravnavi bolnikov z urtikarijo. Foto: MMC RTV SLO
Kot je na novinarski konferenci poudarila dermatovenerologinja Nada Kecelj Leskovec (druga z leve), je uvedba biološkega zdravila za zdravnike pomenila veliko spremembo v obravnavi bolnikov z urtikarijo. Foto: MMC RTV SLO
false
Rdeče lise, ki se hitro selijo - urtikarija. Foto: MMC RTV SLO
false
Pri Anji Galovič se je bolezen pojavila pred približno letom dni: začelo se je z rdečimi lisami, ki se jim je potem pridružilo srbenje. "Zdravniki so kar hitro postavili diagnozo." Foto: MMC RTV SLO
false
"Nobeno zdravilo ne pozdravi bolezni, pri kronični koprivnici lahko z zdravili zgolj obvladujemo simptome," je poudarila Zidarnova (sredina). Foto: MMC RTV SLO

Gre za heterogeno skupino bolezni, ki se pri vseh bolnikih kaže na isti način: pojavijo se spremembe na koži, t. i. urtike ali koprivke, gre za izbokline, običajno rdeče barve, različnih oblik in velikosti, je na novinarski konferenci pojasnila dermatovenerologinja Nada Kecelj Leskovec. Obstaja več vrst urtikarije, glede na čas trajanja in vzrok. Če traja do šest tednov, govorimo o akutni obliki urtikarije, ki je najpogostejša, če dlje od šestih tednov, pa o kronični obliki urtikarije.

Primerov kronične urtikarije je malo, nekje do enega odstotka, pri otrocih je ta odstotek še nižji, med 0,1 in 0,3 odstotka, je pojasnila dermatovenerologinja. Najpogostejša oblika kronične urtikarije je kronična spontana urtikarija, ki pri večini bolnikov traja od enega leta do pet let, potem pa se umiri. Le pri desetini bolnikov pa traja dlje kot pet let.

"Včasih najdemo vzrok za bolezen, pogosto pa ne. Skoraj polovica bolnikov nima jasnega razloga, izključujemo alergije, ki so pogostejše pri akutni urtikariji, zelo redke pa pri kronični," je dejala Kecelj Leskovčeva. Kadar vzrok bolezni ni znan, govorimo o spontani urtikariji, če je vzrok znan, pa govorimo o izzvani urtikariji. Ta se najbolj nanaša na fizikalne razloge, ki tudi lahko povzročijo urtikarije: drgnjenje kože, praskanje, pritisk, izpostavljenost toploti ali mrazu.

Stres ima pomembno vlogo
Tipičen sprožilec bolezni je stres, kronična urtikarija pa se pogosteje pojavi pri bolnikih, ki jemljejo zdravila za zvišan krvni tlak in nesteroidne antirevmatike. "Bolniki pogosto povedo, da imajo intenzivnejšo koprivnico, ko imajo stresna obdobja v življenju," je povedala alergologinja Mihaela Zidarn in dodala, da lahko na zagon bolezni vplivajo tudi prehrana. "Nekateri bolniki imajo manj simptomov, če prilagodijo svojo prehrano. Velja pa, da mora vsak bolnik preveriti, kaj mu ustreza in kaj ne."

Za postavitev diagnoze je pomembna klinična slika. "Urtike se pojavijo zelo hitro in po navadi izzvenijo v 24 urah. Bolniki povedo, da imajo kožne spremembe na drugem mestu. Pogosto jih ob pregledu že ni, že izginejo. To je edina dermatoza, kjer se kožne spremembe tako hitro selijo. Druga stvar je, da je prisoten izrazit srbež, včasih pa je prisotno tudi otekanje oz. angioedem (obraz, dlani, stopala)," je pojasnila dermatovenerologinja Nada Kecelj Leskovec.

Bolezen ni ozdravljiva, gre za kronično bolezen, vendar pa pri približno polovici bolnikov bolezen izzveni. "Nobeno zdravilo ne pozdravi bolezni, pri kronični koprivnici lahko z zdravili zgolj obvladujemo simptome," je poudarila Zidarnova.

Nova terapija z biološkim zdravilom
Zdravljenje poteka z antihistaminiki, ki omilijo bolezen in jih je treba jemati redno, v primerih poslabšanja bolezni se lahko za krajši čas uvede terapija z glukokortikoidi. Veliko spremembo v zdravljenju je prinesla uvedba biološkega zdravila, ki ga izbrani bolniki (tisti, ki se ne odzivajo na druge oblike zdravljenja) prejmejo enkrat mesečno šest mesecev, potem pa sledi pregled, če je zdravljenje učinkovito. "Po pol leta opazujemo, ali je prišlo do spontane regresije urtikarije. Pri približni polovici bolnikov bolezen namreč v letu do letu in pol spontano izzveni," je dejala Nada Kecelj Leskovec. Če se urtikarija ponovi, nadaljujejo zdravljenje, sicer pa ga ukinejo. Na biološko zdravilo se dobro odzove od 80 do 85 odstotkov bolnikov, kar pomeni, da se kakovost življenja bolnikov močno izboljša.

Izkušnja bolnice
"Pred približno letom dni so se mi pojavile rdeče lise na obrazu, ki sprva niso srbele, potem pa. Srbež se je potem preselil na celo telo,"
svojo zgodbo bolezni pripoveduje 24-letna Anja Galovič in dodaja, da je stres velik dejavnik pri bolezni, sama pa je opazila, da je slabše tudi, če je v vlažnem prostoru, recimo kopalnici. "Ko sem pod stresom, je veliko huje, sploh če se mi pojavijo urtike po obrazu, ki jih ne morem zakriti, zato me ljudje sprašujejo, kaj se dogaja." Kot pravi, je težko prenašati srbenje, ki močno vpliva na življenje, saj znižuje koncentracijo, potrebno za uspešen študij in delo. Sama si v fazah zagona bolezni pomaga tudi s slanimi obkladki, nekaterim pa pomaga tudi tuširanje s hladno vodo.