Čakalne dobe so se v celjski bolnišnici podaljšale. Foto: BoBo
Čakalne dobe so se v celjski bolnišnici podaljšale. Foto: BoBo

Direktor bolnišnice Marjan Ferjanc je na novinarski konferenci pojasnil, da so kljub izgubi v prvi polovici leta ohranili likvidnost in pravočasno poravnavali vse obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih.

Dejal je tudi, da so letos z novimi javnimi naročili in pogajanji na področju zdravstvenega materiala in zdravil dosegli nekaj znižanj cen, vendar dodatnih načrtovanih zniževanj stroškov niso dosegli.

Velika iztrošenost opreme
Zaradi velike iztrošenosti medicinske opreme ima celjska bolnišnica večje stroške vzdrževanja, zaradi gradnje novega urgentnega centra so morali urediti nov vhod v bolnišnico, ki je povečal stroške varovanja. Od načrtovanih odstopajo tudi stroški laboratorijskih storitev. Na področju energetike pa so stroški upadli, saj je bila bolnišnica energetsko sanirana.

Odprava plačnih nesorazmerij
Ferjanc ocenjuje, da je bilo polletno poslovanje bolnišnice močno obremenjeno z dodatnimi obveznostmi, kot so izplačilo plačnih nesorazmerij in napredovanj, za katere ni pokritja iz novih virov, ampak iz obstoječih.

120 tisočakov za robotsko kirurgijo
Celjska bolnišnica je junija uspela pridobiti skoraj 120.000 evrov sredstev za pokritje 50 posegov robotske kirurgije, za izplačilo drugega obroka tretje četrtine za odpravo plačnih nesorazmerij pa mora bolnišnica letos zagotoviti 1,6 milijona evrov.

917 porodov
V celjski bolnišnici, ki naj bi letošnje leto sklenila z izgubo v znesku nekaj več kot 1,4 milijona evrov, so v prvi polovici leta zdravili več kot 17.000 bolnikov, opravili so tudi skoraj 165.000 ambulantnih in diagnostičnih obravnav. Porodov pa je bilo 917.

Čakalne dobe so se podaljšale
Čakalne dobe v celjski bolnišnici so se v polletju podaljšale. Pri artroplastiki kolena in kolka, operaciji karpalnega kanala in ultrazvoka vratnih žil je bolnišnica z večjim obsegom dela uspela zmanjšati število čakajočih prek dopustne čakalne dobe. Zaradi pomanjkanja kadra pa se daljšajo čakalne dobe predvsem na področju diagnostike.

Gradnja novega centra zamuja
Gradnja novega urgentnega centra pa le malenkostno odstopa od zastavljenih terminskih načrtov. Stavba je že dograjena, obrtniško-inštalacijska in gradbena dela pa bodo predvidoma končana sredi novembra letos. Urgentni center potrebuje še mobilno medicinsko in drugo opremo, začetek njegovega delovanja pa je predviden do junija prihodnje leto. Celotna naložba je ocenjena na 9,6 milijona evrov, od tega je 6,2 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev.

Pridobili mednarodno akreditacijo
Julija letos je celjska bolnišnica uspešno končala postopek mednarodne akreditacije, ki jo podeljuje akreditacijska hiša Det Norske Veritas. Bistvo te akreditacije je jasno definiranje in povezovanje procesov, optimiziranje delovnih procesov tako s finančnega, kadrovskega kot časovnega vidika, prepoznavanje pričakovanj uporabnikov storitev in prepoznavanje ter obvladovanje tveganj.