Nacionalni plan, ki bo zajel desetletno obdobje, bo zagotovo prvi znanilec tako dolgo pričakovane zdravstvene reforme in bo moral nakazati osnovne usmeritve, kako v družbo zdravja, kot je svoj del današnje predstavitve naslovila ministrica Kolar. Foto: EPA
Nacionalni plan, ki bo zajel desetletno obdobje, bo zagotovo prvi znanilec tako dolgo pričakovane zdravstvene reforme in bo moral nakazati osnovne usmeritve, kako v družbo zdravja, kot je svoj del današnje predstavitve naslovila ministrica Kolar. Foto: EPA
Miro Cerar
Premier je apeliral na zdravstvene delavce, da je upirati se spremembam v človeški naravi, a so te za zdravstvo nujne. Foto: BoBo
V zdravstveni reformi tudi koreniti posegi

Predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025 prinaša velike spremembe v zdravstvu, ki bodo potekale brez revolucije, a tudi z radikalnimi ukrepi, je napovedal Miro Cerar.

Predsednik vlade Miro Cerar je na Brdu pri Kranju, kjer se je začela predstavitev predloga resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025, podprl ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, ki je izpostavila, da v predlogu resolucije vseeno ostajajo solidarnost, univerzalnost, pravičnost, dostopnost, kakovost in varnost kot poglavitne prioritete slovenskega zdravstvenega sistema. Opozorila je tudi na odgovornost vseh deležnikov v zdravstvenem sistemu.

"Cilji, ki jih predlagamo, so boljše zdravje in blagostanje ter manj neenakosti v zdravstvu, uspešen, kakovosten in stabilen zdravstveni sistem, ki se bo prilagajal potrebam prebivalstva in bo dostopen vsem, ter večji prispevek zdravstva h gospodarskemu razvoju," je ministrica pojasnila cilje resolucije.

Ministrica za zdravje je poudarila, da niso toliko težava cilji resolucije, ampak pot do njih: "Zahtevnejše bo usklajevanje, kako jih uresničiti. Moj način dela bo transparenten in vključujoč. Ključno je, da nikoli ne pozabimo, da vse, kar delamo, delamo za dobro ljudi. Zdravstveno varstvo je temelj socialne varnosti in socialne države, kar Slovenija mora ostati. Potrebe ljudi se spreminjajo in zdravstvena politika jim mora slediti."

Bolan sistem
Premier Cerar je v nagovoru poudaril, da s slovenskim zdravstvenim sistemom ni vse v najlepšem redu: "Jasno je, da je zdravstveni sistem bolan, sistem kot sistem predpisov, vodenja in medsebojnih odnosov." Zdravstvo je občutljivo področje, zato se bodo reševanja problemov lotevali postopoma in premišljeno, potreben pa je tudi družbeni konsenz, je še pojasnil in dodal, da tokrat ne sme ostati le pri resoluciji, ampak je nujno, da se dejanske spremembe tudi zgodijo v praksi, sicer bo slovenskemu zdravstvenemu sistemu trda predla.

Med ukrepi v resoluciji najdemo povečanje odgovornosti delodajalcev za zagotavljanje zdravih delovnih pogojev, vzpostavitev sistema kakovosti in varnosti v zdravstvu, preseganje netransparentnega prepletanja javnega in zasebnega zdravstva, odpravo nepreglednosti pri koncesijah in zasebni zdravstveni dejavnosti, nadzor nad porabo denarja ter transparentnost pri javnem naročanju, je našteval Cerar.

Cerar se je ob tem tudi direktno obrnil na zdravstvene delavce z izjavo, da je izogibanje spremembam v človeški naravi, a so te za slovenski zdravstveni sistem nujne.

Resolucija zdravstvenega varstva 2015-2025
Povabljen je bil širok nabor udeležencev, od ministrov, poslancev do strokovnih in interesnih združenj. Vsebina dokumenta je očitno nastajala v ozki skupini, saj podrobnosti niso znane niti najvplivnejšim akterjem. Gre pa vendarle šele za predlog, torej lahko pričakujemo pestro in kritično razpravo.

Nacionalni plan, ki bo zajel desetletno obdobje, bo zagotovo prvi znanilec tako dolgo pričakovane zdravstvene reforme in bo moral nakazati osnovne usmeritve, kako v družbo zdravja, kot je svoj del današnje predstavitve naslovila ministrica Kolar.

In nabor ukrepov, potrebnih za spremembe, za katere vsi akterji trdijo, da so potrebne? Teh je veliko; če začnemo pri najaktualnejših - sindikati najmočnejših poklicnih skupin, zdravniki in medicinske sestre zahtevajo normative in standarde njihovega dela, sistem ječi zaradi pomanjkanja medicinskih kadrov, na to se veže mreža zdravstvenih zavodov, bolnišnic - jih je premalo ali preveč, se bodo specializirale, povezovale? Kaj bo s košarico pravic? Bo ostala univerzalna, dostopna vsem ali bomo šli po poti izločevanja posameznih področij, ki bodo dostopna le premožnejšim ali tistim, ki bodo sklepali zasebna zavarovanja.

In že smo pri eni od najbolj bolečih točk našega zdravstva - pri denarju. Da tega ni dovolj, vsaj ne za tako kakovostno in varno zdravstvo, kot ga pričakujemo, spoznamo ob številnih primerih ter vedno daljših čakalnih dobah. Potrebe po storitvah pa še naraščajo - tako zaradi staranja prebivalstva kot zaradi novih tehnologij.

Pričakuje se tudi jasno stališče glede prihodnjega financiranja zdravstva. Bo to še vedno neka oblika dopolnilnega zavarovanja, nove dajatve oziroma nabiranje svežega denarja, brez katerega, kot nam zatrjujejo doslej že vsi ministri, ne bo šlo? In nazadnje, kakšen bo odgovor na izrazito interesno obremenjeno temo - zasebno in javno zdravstvo? Bosta jasno ločena ali še naprej prepletena? Upanje, da gre za kakovostnejši dokument, zbuja ime danes nastopajočega priznanega irskega zdravstvenega ekonomista, Charlesa Normanda, ki že desetletja proučuje zdravstvene sisteme in politike.

V zdravstveni reformi tudi koreniti posegi