Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 15 glasov
Ocenite to novico!
| Vsi skupaj pa se moramo zavedati, da je ČAS pri bolniku z rakom izredno pomembna kategorija. | ||
| Kristina Modic, nekdanja bolnica z limfomom | ||
| Bolezen, kot je rak, je za vsakogar težka življenjska preizkušnja. Večinoma pride nenadoma in ogrozi utečeni tok življenja. Naenkrat se pojavi veliko novih življenjskih vprašanj, na katera ni jasnih odgovorov. Vendar je to obdobje, ko bolniki veliko bolj občutijo življenje. Zavejo se svoje ranljivosti in minljivosti, hkrati pa tudi svoje enkratnosti in dragocenosti življenja. Zato večinoma zmorejo vse napore, čeprav je zdravljenje dolgotrajno in obremenjujoče. | ||
| Prim. Marija Vegel Pirc, dr. med. | ||
Za nekoga, ki se sooči z diagnozo rak, je vsak dan čakanja psihično zelo obremenjujoč, je za MMC ob tednu boja proti raku povedal kirurg Erik Brecelj z Onkološkega inštituta.
Ob iztekajočem se tednu boja proti tej moderni kugi – z diagnozo rak naj bi se med rojenimi leta 2007 do 75. leta starosti v Sloveniji spoprijel že vsak drugi moški in vsaka tretja ženska – nas je zanimalo predvsem, kako odziven je pri boju s to boleznijo naš zdravstveni sistem. Pogosto namreč slišimo, kako pomembna sta skrb za zdravje in pravočasen prihod k zdravniku, a kaj, ko se človek, ko se k zdravniku odpravi, nenadoma bori z dolgimi čakalnimi dobami.
Da je tako, pritrjuje tudi onkologinja Marija Vegelj Pirc, ki je za MMC povedala, da lahko rečemo, da je največja pomanjkljivost našega zdravstvenega sistema slaba organiziranost. "Nimamo vzpostavljene ustrezne mreže centrov, kjer bi bili bolniki deležni celostne in kakovostne obravnave. Zdaj je Vlada RS sprejela Državni program nadzorovanja raka in upamo, da bo z učinkovitim akcijskim načrtom vzpostavljen celovit program od preventive, ugotavljanja in zdravljenja bolezni do celostne rehabilitacije in paliativne oskrbe," pojasnjuje.
Pri boju z rakom noben zdravstveni sistem ni dovolj hiter, na to odgovarja kirurg Erik Brecelj z Onkološkega inštituta. Po njegovih besedah se še vedno zgodi, da naletijo na bolnike, ki predolgo čakajo na preiskave in se jim zdravljenje preveč zamakne. "V večini primerov, vsaj po mojih izkušnjah, bolniki začnejo preiskave in zdravljenje v času, ki je še sprejemljiv in ni za bolnika škodljiv," dodaja. Vsekakor pa je po njegovih besedah bistveno, da zdravnik z ustrezno napotnico ali osebnim angažiranjem pospeši začetek predvsem diagnostičnega postopka. "Brez tega bi verjetno več bolnikov predolgo 'obstalo' v čakalni vrsti," še pravi.
Janez Žgajnar, strokovni direktor Onkološkega inštituta, je za MMC povedal, da je pri zdravljenju raka naš zdravstveni sistem v povprečju dovolj odziven, predvsem kar zadeva primere, ko se pri bolniku pojavijo očitni znaki, da je nekaj narobe. Vprašanje je tudi, kje bolnika s težavami obravnavajo; tu niso vsi v istem položaju oziroma so deležni tudi neenako kakovostne obravnave, dodaja.
| Po njeni izkušnji smo povprašali tudi Kristino Modic, nekdanjo bolnico z limfomom, ki nam je povedala, da so v njenem primeru postopki tekli zelo hitro. Ko se je pri 33 letih obrnila na osebno zdravnico zaradi dolgotrajnega dražečega kašlja, jo je ta hitro napotila naprej. Ob sumu, da gre za raka, pa je vse "steklo z nadzvočno hitrostjo", saj so od suma do prve kemoterapije pretekli le trije tedni. A kar precej bolnikov z levkemijo, limfomom, plazmocitomom in drugimi redkimi oblikami raka, ki jih spoznava pri prostovoljnem delu v Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, ni imelo te sreče.
|
Standardna zdravljenja pogostih rakov nujno prenesti zunaj OI-ja
Kot nam je pojasnil Janez Žgajnar, onkološko zdravljenje sicer pozna tri enakovredne načine, in sicer kirurško in sistemsko zdravljenje (kemoterapija) ter obsevanje; pri vsakem od načinov pa se v Sloveniji spopadamo s specifičnimi težavami. Kar zadeva kirurgijo, je zdravljenje preveč razdrobljeno in se izvaja v preveč institucijah po Sloveniji. Na Onkološkem inštitutu opravijo približno tretjino onkološke kirurgije v državi. To po njegovih besedah seveda ne pomeni, da povsod drugod operirajo slabo; res pa je, da je treba število centrov zmanjšati in bolnike koncentrirati.
Kar zadeva sistemsko zdravljenje, ga na OI-ju opravijo pri približno 70 odstotkih bolnikov v Sloveniji. Predvsem standardna zdravljenja pogostih rakov bi bilo treba prenesti zunaj hiše, to je razvoj, ki je nujen, poudarja Žgajnar.
Kako pa je z obsevanjem? Za vso državo poteka na OI-ju, in sicer na šestih obsevalnih napravah, kar pa je premalo, saj bi jih potrebovali še enkrat toliko, od tega od dve do tri v Mariboru.
Za boljše preživetje nujno – več kadrov
V obdobju 2001-2005 je bilo po podatkih Sursa v Sloveniji relativno petletno preživetje pri moških 51-odstotno, pri ženskah pa 65-odstotno. Celostno gledano smo pri tem primerljivi z razvitimi državami, zlasti kar zadeva redke rake in zdravljenja na Onkološkem inštitutu, pravi Žgajnar. Težavo, kot pravi, predstavljajo predvsem tisti pogosti raki, ki se zdravijo razpršeno. Za zdravljenje raka mora institucija pač imeti dovolj kadrov, opreme in prostora.
Brecelj pa meni, da čeprav se rezultati izboljšujejo, za razvitimi državami še vedno zaostajamo. "V tem trenutku denar niti ni taka težava. Veliko bo treba storiti na kadrih, predvsem s povečanjem števila onkologov in tudi drugih profilov," opozarja.
Prenova stavbe C Onkološkega inštituta bo po besedah Žgajnarja v kratkem končana. Čeprav so bili med prenovo v prostorski stiski, so prostori zdaj res lepo obnovljeni, pojasnjuje.
|
Sodobna zdravila: kako dolgo bodo še na voljo?
Kako pa je, glede na to, da pogosto poslušamo o novostih pri zdravljenju raka, pri nas s sodobnimi zdravili? Velika večina modernega zdravljenja je na voljo tudi pri nas, pojasnjuje Žgajnar; načeloma pri nas bolnik lahko dobi vse, kar velja za sodobno in uspešno. Tisto, kar ni na voljo, so morda nekatera specialna in preizkusna, še ne uveljavljena zdravila. Vprašanje je zato predvsem, ali jih bolnik dobi pravočasno; skladno z novo evropsko direktivo v nasprotnem primeru zdravljenje lahko poišče tudi drugod v Evropski uniji, pa tudi plačati mu ga ne bo treba, opozarja.
Res pa je, da smo v zadnjem času priča eksploziji tarčnih zdravil, ki imajo zelo visoko ceno, in tu lahko začne v bližnji prihodnosti zmanjkovati denarja, čeprav v tem trenutku v Sloveniji to še ni težava.
Vegelj Pirčeva dodaja še, da so postopki za uvajanje oziroma registracijo novih zdravil pri nas zagotovo predolgi.
jaz nekih avtoritativnih podatkov o točnem poteku zdravljenja raka nimam. ne razumeti narobe ampak kar na lepe oči ti pač ne morem verjeti. lahko poveš kakšen je izvor tega kar pišeš?
rak je predvsem bolezen sodobnega zasedenega cloveka z prevec hrane, ki pa tudi zgublja kvaliteto
ok cigareti res povzrocijo raka na pljucih...klobase pa ce jih jeste prevec pa vam bodo nrdile raka na crevesju...
Zmotil me je tisti zaključni stavek, da se rak lahko obriše pod nosom, če imamo močan imunski sistem. To preprosto ne drži. Rak je ime za veliko množico različnih obolenj. Med rakavimi celicami se pojavljajo tudi takšne, ki na nekaj različnih načinov onemogočajo njim neugodno imunsko delovanje, v drugih primerih pa lahko celice imunskega sistema celo pospešilo rast rakavih.
Res je, da imunski odziv igra vlogo pri uničenju raka v primeru kemoterapije ampa to ni edina vrsta zdravljenja, tako, da tvoj zadnji 'vedno' ravno tako ni upravičen.
Zdi se mi, da je TUKAJ in TUKAJ zadeva kar dobro razložena.
V tem svetu pa moramo vedeti, da je prvi in najpomebnejši vzrok pomankanje veselja v življenju, nadalje pa tudi zelo stresne obremenitve povezane z odnosi.
Vsak seveda ni enako podvržen zbolevananju, vendar pa je z ozaveščanjem svojega delovanja možno zelo veliko groženj zaobiti zufi pri najbolj šibkih osebah.
Naspotno z izzivanjem zdravja zboli tudi tisti, ki ima najbolši genetski material.
Na koncu koncev ni grozna smrt, grozno je samo dolgotrajno trpeljenje pred smrtjo in to je rak.
Rak pljuč je v veliki večini povezan z kajenjem in kemičnim onesnaženjem, kjer mutagene spojine povzročajo okvare genetskega materiala celice, ki se potem začno nenormalno deliti. Seveda je pa sedaj odvisno,kakšni kemikaliji, kakšni količini te kemikalije si izpostavljen, in kako dolgo,... in seveda tvoj imunski sistem, kako zdrav je. Do neke meje lahko vse sam uredi imunski sistem. Saj tudi zdravila in obsevanja ne uničijo raka, ga le ustavijo, upočasnijo in zmanjšajo. Do konca opravi z rakom vedno imunski sistem.
Kako pa deluje imunski sistem? Zakaj napada tuje celice ne pa telesu lastnih?
Vedno je dobro če skrbiš za splošno odpornost ampak če misliš, da se s tem da raka učinkovito preprečevati se pa hudo motiš. Zelo fajn je če ne kadiš ampak to ni nikakeršno zagotovilo proti pljučnemu raku!
Torej, živite zdravo in skrbite za zdrav imunski sitem. To je osnovno. Veliko sadja, zelenjave, zdravih ogljikohidratov, malo mesa in malo maščob. Veliko gibanja, hormonov sreče in rak se bo obrisal pod nosom.
bravo ja...klobase in hrenovke so vzrok za rakave bolezni po svetu...joj joj
nobene resnice nočejo razkrit
samo da bolniki še naprej obolevajo in si izmišljajo kvazi nova zdravila in sej dobr vemo kdo tu služi
manj jejte kranjske klobase, hrenovke, čevape pa bo boljš